Film / Odrasli

proti -

Komiki.

Komedije, v katerih igra Adam Sandler, so običajno mučno dolgočasne, saj se omejijo le na serijo idiotskih, infantilnih, skavtskih, straniščnih gagov. Recimo: nekoga skoraj kastrirajo - nenadoma mu nekdo ali nekaj napade tiča. Ali pa: nekdo ima hude - komične, groteskne, burleskne, agonične - težave z uriniranjem. Ali pa: nekdo prdne - fantje težko kontrolirajo svoj anus. Strahovi pred kastracijo, masturbacijo in analno penetracijo - tipični otroški strahovi - so »literarna« predloga teh komedij. Sandler nam stalno govori: kako fajn je bilo, ko smo bili otroci! Sami fantje, nobenih obveznosti, nobenih punc - prav res, otroški strahovi. Jasno, v teh komedijah imate enega komika - Sandlerja.

In zdaj pazite: v Odraslih imate 5 komikov. Z besedo: pet! Sandlerja, Chrisa Rocka, Kevina Jamesa, Davida Spada in Roba Schneiderja. Ja, nekoč so bili otroci. Še več: nekoč so bili prijatelji. Nobenih obveznosti, nobenih punc. Lahko so lulali v hlače. Punce bi vse to le pokvarile. Ni ga čez seksizem, ki pride polepljen z nostalgijo. In ko umre njihov nekdanji košarkarski trener, je to lepa priložnost, da se ponovno zberejo in skupaj preživijo vikend. Razumete: nekdo mora umreti, da bi se lahko ponovno vrnili v otroštvo, med reči, ki jih skoraj kastrirajo, med norosti, med infantilne gage. Nobenih obveznosti. Razlika je le v tem, da imajo zdaj tudi punce ... ee, žene, a jih praktično ne opaziš, ker so v kuhinji. Ženske so pač nebistvene - nimajo flashbackov, nimajo preteklosti, nimajo se česa spominjati. Šur, fantje so se poročili z devicami, nedotaknjenimi ženskami. To so šele otroške fantazije! Odrasli hvalijo »dobre stare čase«, kar pa je povsem logično: komedije so bile tedaj res boljše.