Konec (stare) politike
Zakaj bi hodili na volitve, če pa volitve ničesar ne spremenijo?
Kakšne so nekatere ugotovitve o odnosu mladih do politike in politične udeležbe, ki jih je razkrila vseslovenska raziskava Mladina 2010:
- mladi v Sloveniji imajo v primerjavi z mladimi v EU v povprečju manjšo konvencionalno politično udeležbo;
- konvencionalna politična udeležba med mladimi v zadnjem desetletju upada;
- slovenska mladina se v primerjavi z evropskimi vrstniki od leta 1995 v povprečju občutno manj zanima za politiko, prav tako pa izmed vseh držav EU mladi v Sloveniji politiki pripisujejo najnižji pomen v njihovem življenju;
- mnenje mladih o političnih elitah se je v zadnjem desetletju občutno poslabšalo in je v letu 2010 izrazito negativno. Mladi prav tako izražajo nizko stopnjo občutka lastnega političnega vpliva; le 14 % jih zase meni, da se spoznajo na politiko;
- v primerjavi s starejšimi in z vrstniki iz EU je za slovensko mladino značilna sorazmerno visoka raven protestne politične udeležbe. Ta potencial v zadnjih dveh desetletjih narašča;
- politična udeležba je v letu 2010 med mladimi v Sloveniji bistveno pogostejša v protestnih, individualiziranih in informacijskih oblikah, bistveno nižja pa v konvencionalnih, institucionaliziranih, strankarskih dejavnostih;
- politična udeležba je pogostejša pri mladih iz družin z višjim socio-ekonomskim statusom in iz urbanih okolij;
- mladi, ki niso zadovoljni z delovanjem demokracije, so manj politično dejavni.
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Kakšne so nekatere ugotovitve o odnosu mladih do politike in politične udeležbe, ki jih je razkrila vseslovenska raziskava Mladina 2010:
- mladi v Sloveniji imajo v primerjavi z mladimi v EU v povprečju manjšo konvencionalno politično udeležbo;
- konvencionalna politična udeležba med mladimi v zadnjem desetletju upada;
- slovenska mladina se v primerjavi z evropskimi vrstniki od leta 1995 v povprečju občutno manj zanima za politiko, prav tako pa izmed vseh držav EU mladi v Sloveniji politiki pripisujejo najnižji pomen v njihovem življenju;
- mnenje mladih o političnih elitah se je v zadnjem desetletju občutno poslabšalo in je v letu 2010 izrazito negativno. Mladi prav tako izražajo nizko stopnjo občutka lastnega političnega vpliva; le 14 % jih zase meni, da se spoznajo na politiko;
- v primerjavi s starejšimi in z vrstniki iz EU je za slovensko mladino značilna sorazmerno visoka raven protestne politične udeležbe. Ta potencial v zadnjih dveh desetletjih narašča;
- politična udeležba je v letu 2010 med mladimi v Sloveniji bistveno pogostejša v protestnih, individualiziranih in informacijskih oblikah, bistveno nižja pa v konvencionalnih, institucionaliziranih, strankarskih dejavnostih;
- politična udeležba je pogostejša pri mladih iz družin z višjim socio-ekonomskim statusom in iz urbanih okolij;
- mladi, ki niso zadovoljni z delovanjem demokracije, so manj politično dejavni.