Borut Mekina

 |  Mladina 18

Prerivanje za tisti stolček

Spreobračanje argumentov, kakor pač politikom ustreza, v prid zahtevi po predčasnih volitvah

Janez Janša, enkrat tako, potem spet drugače.

Janez Janša, enkrat tako, potem spet drugače.
© Borut Krajnc

SDS oziroma Janez Janša danes pozivata k predčasnim volitvam, ki da naj bi bile najboljši državotvoren in protikrizni ukrep. Da bi do njih prišlo čim prej, predlagata celo spremembo ustave. Jože Tanko, vodja poslanske skupine SDS, in Janez Janša sta v pismu Borutu Pahorju nedavno zapisala, da je »prišel čas za državotvorno dejanje, razlogi zanj pa so očitni«. V nadaljevanju sta navedla, da se zavedata, kako formalno zapleten je tak korak, zato Pahorju ponujata pomoč. »Že samo glasovi SD in SDS so namreč dovolj, da v realnem času omogočijo izpolnitev ustavnih pogojev za razpis predčasnih volitev. Lahko pa se dogovorimo tudi o hitri ustavni spremembi, ki bi trajno omogočila takšno možnost,« sta zapisala.
A pred točno 11 leti, 3. maja 2000, je Janša v parlamentu zastopal popolnoma diametralna stališča. Do politične krize leta 2000 je prišlo po izstopu SLS iz koalicije pod vodstvom Janeza Drnovška, približno pol leta pred rednimi volitvami. Zato se je Drnovšek odločil, da v parlamentu poišče zaupnico - ki pa je pričakovano ni dobil. Nastopila je politična kriza in pojavila se je dilema, ali razpisati predčasne volitve ali zamenjati vlado z novim mandatarjem, Andrejem Bajukom. Prav tako so poslanci v parlamentu razpravljali o spremembi ustave, s katerimi bi odpravili vse dvome o legitimnosti in legalnosti izrednih volitev po znanem posvetovalnem referendumu, na katerem je večinski volilni sistem dobil višjo podporo od sedanjega, proporcionalnega.
Za to in za izredne volitve si je tedaj prizadeval Borut Pahor, medtem ko je Janša iskal vse mogoče razloge proti. Bil je tudi proti ustavnim spremembam. Izredne volitve, »razpisane v takšnih pogojih, so tudi brez referenduma nelegalne in nelegitimne«, je trdil Janša, te »instant rešitve, ki se ponujajo v zadnjem času, češ da sprememba ustave lahko reši vse probleme«, pa naj bi bile zgolj virtualne in navidezne. Najboljša rešitev je tedaj zanj pomenila prehodna vlada pod Bajukovim vodstvom, ne pa izredne volitve. »Nobenih garancij ni, da predčasne volitve dejansko pomenijo kakršenkoli izhod, produktiven izhod iz te krize,« je ponavljal Janša.
Medtem ko je tudi Lojze Peterle skupaj z Janšo ponavljal, da »tole navijanje za predčasne volitve pomeni navijanje za destabilizacijo te države«, se je na drugi strani za predčasne volitve zavzemal Borut Pahor: »Menimo, da je najbolje, da imajo državljanke in državljani možnost in pravico, da na predčasnih volitvah, upoštevajoč vladno krizo, ki je zaključila ta mandat prej, kot je bilo mišljeno, izberejo novo oblast, torej podelijo moralno avtoriteto, da lahko z vsemi pooblastili prevzame odgovornost za vodenje države, torej v naslednjih štirih letih.« Janša pa je menil, da je »glavni motiv za predčasne volitve pri mnogih, ker mislijo, da se bodo na ta način izognili direktnim volitvam v svojih volilnih okrajih«, saj ima v obstoječem volilnem sistemu največji vpliv na izvolitev stranka, ne pa sam kandidat.
In Janša, ki je tedaj tistim, ki so zahtevali predčasne volitve, očital nedemokratičnost, saj naj bi jih bilo strah neposrednih volitev po večinskem sistemu, je tudi tokrat snedel svojo besedo. Nedavno so z ministrstva za javno upravo, po letu dni usklajevanj, v parlament poslali novelo zakona o volitvah v državni zbor, s katerim bi volilni sistem približali nekaterim rešitvam večinskega volilnega sistema. Ukinili bi denimo volilne okraje in uvedli preferenčne glasove, s katerimi bi predvsem volivci in ne stranke odločali o tem, kdo bo prišel v parlament. A v SDS, kjer so zakon, za katerega je v parlamentu potrebna dvotretjinska podpora, sprva podpirali, so si sedaj premislili. Pač z argumentom, »da v tem mandatu ni večinske podpore za spremembe, kot jih predlaga vlada, zato je to sizifovo delo«, kot je dejal Janša.
Očitno torej glavni razlogi ne v prvem primeru iz leta 2000, ne v drugem primeru leta 2011 niso reševanje države, boj proti krizi, zavzemanje za demokratične vrednote, ampak preprosto boj za oblast. Leta 2000 je SDS skupaj z združenima SLS in SKD imela dovolj glasov, da je za nekaj mesecev prišla na oblast. Tokrat pa v SDS dovolj glasov za prevzem oblasti nimajo, zato, razumljivo, zahtevajo predčasne volitve. V obeh primerih se seveda borijo za dobrobit domovine.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal, Apple Pay ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje.


Borut Mekina

 |  Mladina 18

Janez Janša, enkrat tako, potem spet drugače.

Janez Janša, enkrat tako, potem spet drugače.
© Borut Krajnc

SDS oziroma Janez Janša danes pozivata k predčasnim volitvam, ki da naj bi bile najboljši državotvoren in protikrizni ukrep. Da bi do njih prišlo čim prej, predlagata celo spremembo ustave. Jože Tanko, vodja poslanske skupine SDS, in Janez Janša sta v pismu Borutu Pahorju nedavno zapisala, da je »prišel čas za državotvorno dejanje, razlogi zanj pa so očitni«. V nadaljevanju sta navedla, da se zavedata, kako formalno zapleten je tak korak, zato Pahorju ponujata pomoč. »Že samo glasovi SD in SDS so namreč dovolj, da v realnem času omogočijo izpolnitev ustavnih pogojev za razpis predčasnih volitev. Lahko pa se dogovorimo tudi o hitri ustavni spremembi, ki bi trajno omogočila takšno možnost,« sta zapisala.
A pred točno 11 leti, 3. maja 2000, je Janša v parlamentu zastopal popolnoma diametralna stališča. Do politične krize leta 2000 je prišlo po izstopu SLS iz koalicije pod vodstvom Janeza Drnovška, približno pol leta pred rednimi volitvami. Zato se je Drnovšek odločil, da v parlamentu poišče zaupnico - ki pa je pričakovano ni dobil. Nastopila je politična kriza in pojavila se je dilema, ali razpisati predčasne volitve ali zamenjati vlado z novim mandatarjem, Andrejem Bajukom. Prav tako so poslanci v parlamentu razpravljali o spremembi ustave, s katerimi bi odpravili vse dvome o legitimnosti in legalnosti izrednih volitev po znanem posvetovalnem referendumu, na katerem je večinski volilni sistem dobil višjo podporo od sedanjega, proporcionalnega.
Za to in za izredne volitve si je tedaj prizadeval Borut Pahor, medtem ko je Janša iskal vse mogoče razloge proti. Bil je tudi proti ustavnim spremembam. Izredne volitve, »razpisane v takšnih pogojih, so tudi brez referenduma nelegalne in nelegitimne«, je trdil Janša, te »instant rešitve, ki se ponujajo v zadnjem času, češ da sprememba ustave lahko reši vse probleme«, pa naj bi bile zgolj virtualne in navidezne. Najboljša rešitev je tedaj zanj pomenila prehodna vlada pod Bajukovim vodstvom, ne pa izredne volitve. »Nobenih garancij ni, da predčasne volitve dejansko pomenijo kakršenkoli izhod, produktiven izhod iz te krize,« je ponavljal Janša.
Medtem ko je tudi Lojze Peterle skupaj z Janšo ponavljal, da »tole navijanje za predčasne volitve pomeni navijanje za destabilizacijo te države«, se je na drugi strani za predčasne volitve zavzemal Borut Pahor: »Menimo, da je najbolje, da imajo državljanke in državljani možnost in pravico, da na predčasnih volitvah, upoštevajoč vladno krizo, ki je zaključila ta mandat prej, kot je bilo mišljeno, izberejo novo oblast, torej podelijo moralno avtoriteto, da lahko z vsemi pooblastili prevzame odgovornost za vodenje države, torej v naslednjih štirih letih.« Janša pa je menil, da je »glavni motiv za predčasne volitve pri mnogih, ker mislijo, da se bodo na ta način izognili direktnim volitvam v svojih volilnih okrajih«, saj ima v obstoječem volilnem sistemu največji vpliv na izvolitev stranka, ne pa sam kandidat.
In Janša, ki je tedaj tistim, ki so zahtevali predčasne volitve, očital nedemokratičnost, saj naj bi jih bilo strah neposrednih volitev po večinskem sistemu, je tudi tokrat snedel svojo besedo. Nedavno so z ministrstva za javno upravo, po letu dni usklajevanj, v parlament poslali novelo zakona o volitvah v državni zbor, s katerim bi volilni sistem približali nekaterim rešitvam večinskega volilnega sistema. Ukinili bi denimo volilne okraje in uvedli preferenčne glasove, s katerimi bi predvsem volivci in ne stranke odločali o tem, kdo bo prišel v parlament. A v SDS, kjer so zakon, za katerega je v parlamentu potrebna dvotretjinska podpora, sprva podpirali, so si sedaj premislili. Pač z argumentom, »da v tem mandatu ni večinske podpore za spremembe, kot jih predlaga vlada, zato je to sizifovo delo«, kot je dejal Janša.
Očitno torej glavni razlogi ne v prvem primeru iz leta 2000, ne v drugem primeru leta 2011 niso reševanje države, boj proti krizi, zavzemanje za demokratične vrednote, ampak preprosto boj za oblast. Leta 2000 je SDS skupaj z združenima SLS in SKD imela dovolj glasov, da je za nekaj mesecev prišla na oblast. Tokrat pa v SDS dovolj glasov za prevzem oblasti nimajo, zato, razumljivo, zahtevajo predčasne volitve. V obeh primerih se seveda borijo za dobrobit domovine.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Konzum

Pri levu, Ljubljana

Z levo roko

Izrael je v evropsko gospodarstvo vložil 66 milijard evrov

Zakaj Evropa genocidu ne zmore reči genocid?

Intervju

»Nekateri odseki avtocest potrebujejo širitev, ker so danes preobremenjeni«

Andrej Ribič, predsednik uprave Darsa