Spomenik vojni

Ob desetletnici samostojnosti Slovenije smo bili lahko priča raznim prireditvam, shodom, odpiranju obeležij in ne nazadnje klavrni, toda težko pričakovani jubilejni prireditvi v naši prestolnici. K sreči se je pirotehnikom le posrečilo v dinamičnem zaporedju v zrak pošiljati očem zadovoljiv ognjemet, ki pa je trajal le nekaj kratkih minut.

Bistveno dlje in z veliko večjo mero odgovornosti bi morala biti slovenskemu narodu razumljena obeležja, ki so se v spomin na desetdnevno vojno postavljala v tem času. Postavitev obeležja je odgovorno delo tako s stališča oblikovalca kot s stališča javnega poseganja v prostor in bi praviloma morala biti pred postavitvijo javno predstavljena in imeti ustrezna soglasja. Čeprav si borci, pristopni člani in podporniki narodne vesti velikokrat jemljejo ključno pravico pri poseganju na njihov teren - spominski park, ki je pogosto del vaškega ali mestnega jedra, postane po slavnostnem trenutku to obeležje del širše javnosti in bi ne nazadnje moralo v prostoru učinkovati estetsko.

Ko so v Lokvi, ki je bila pred davnim razglašena za največjo slovensko vas, v spomin na najbolj zaslužne v boju proti enotam JLA slavnostno razgrnili obeležje, se je marsikomu postavilo vprašanje: kdo je avtor obeležja? Jasnega odgovora nismo dobili. Predsednik Društva borcev Sežana, Emil Škrl, pravi, da so pri odločanju stvar prepustili vodilnim v krajevni skupnosti, od koder ni jasnega pojasnila, kdo je vendarle idejni vodja tako pomembnega projekta. Da ne gre za likovno občutljivega in še manj izobraženega avtorja, je jasno tudi najbolj neukemu turistu, ki si v spomin na izlet privošči fotografijo. In ta roma v širni svet.

In kako si stvar razložiti? Preprosto. Ob "umetniško delo", ki predstavlja štirno, na katero je postavljena imitacija protiturške utrdbe, v kateri je danes ena največjih evropskih zbirk prve in druge svetoven vojne, bi lahko postavili le še vrtnega palčka. Absurdno? Pravzaprav ne! Le nekajkrat v zgodovini naroda lahko v ospredje stopita neuka udarnost in borbena drža krajana, ki zanemari minimalne estetske vrednote in jih s ponosom prepušča ostalim rodovom.