Zbirokratizirano plačevanje prispevka

Dolgoletna nedorečenost v zvezi s plačevanjem zdravstvenega zavarovanja študentov pri delu, je privedla do tega, da si Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in študentski servisi prelagajo odgovornost drug na drugega. Ali se zaradi tega lahko zgodi, da delodajalci ne bodo več želeli nuditi občasnega dela študentski populaciji? Po mnenju direktorice Študentskega servisa ŠOU na Borštnikovi Barbare Bavec se situacija razvija ravno v tej smeri.

Zaplet je nastal zaradi plačevanja prispevka za zdravstveno zavarovanje, ki znaša 526 tolarjev, ne glede na dolžino študentskega dela. Od leta 1992 so prispevek plačevali študentski servisi, vendar "ZZZS ni izdal zakonitih navodil za pravilno izvajanje zavarovanja za zavezance po zakonu," in zato je servis na Borštnikovem trgu že januarja prenehal plačevati prispevke, ter kasneje obveznosti prenesel na delodajalca. Poleg največjega servisa se je za podobno potezo odločilo še nekaj drugih. Barbara Bavec pravi, da so temu botrovale tudi dvomljive in nejasne pravice, ki izhajajo iz plačanega prispevka. Študentje naj bi bili namreč že zavarovani kot občani oziroma družinski člani. "Študentski servisi so v obdobju 10 let in do nedavnega plačevali izredno visoke zneske za sporno zavarovanje iz naslova, za katerega od njegove ureditve z zakonom po naših evidencah ni bila uveljavljena niti ena pravica. Zaradi tega smo s prakso spornega pavšalnega prispevka januarja 2002 preprosto prenehali." Breme je preloženo na delodajalce, ki so morali prispevek plačati pri vsaki napotnici posebej. Pomočnica direktorja ZZZS Breda Butala, je zato nedavno delodajalcem zatrdila, da jim je že omogočeno plačevanja prispevkov za devet študentov na enem obrazcu. Barbara Bavec pa na to odgovarja, da je podjetij, ki zaposlujejo več kot devet študentov naenkrat le 3,5 odstotkov, ostali pa naj bi se zaradi papirnate vojne odvračali od nudenja dela študentkam študentom.