Doma do 22. leta

Hrvaško ministrstvo za šolstvo in šport je pripravilo zanimiv predlog novega hrvaškega športnega zakona o športu, s katerim naj bi uredili kaos na področju športa. Ta pa se v resnici ne razlikuje dosti od tistega, ki ga imamo pri nas. Transparentni naj bi postali vsi transferji in plače športnikov, ki bodo 35-odstotno obdavčene. Vsi profesionalni klubi naj bi postali delniške družbe, dolgove klubu pa bodo prelili v deleže kluba. Zaradi neplačevanja davkov milijonsko v evrih zadolžena Hajduk in Dinamo bosta prešla v pretežno državno last, deleže pa bo lahko država pozneje prodala najboljšim ponudnikom.

Tudi pri nas se s klubi in davki dogaja podobno. "Prisiliti vse upnike, da postanejo solastniki profesionalnih klubov, se mi ne zdi dobra rešitev, saj pomeni lastništvo hkrati obvezo. Finančno disciplino je treba zagotoviti z davčno zakonodajo in s sistemom licenciranja športnih organizacij - na primer licenciranja UEFA, ki ga prevzema tudi NZS in predvideva pogoj sprotnega plačevanja vseh finančnih obveznosti," zadevo komentira državni sekretar za šport dr. Jakob Bednarik. "Spremembe pripravljamo. Predvidevamo, da jih bomo uresničili po dogovorih z ministrstvom za finance, ki pripravlja novo davčno zakonodajo. Trudimo se, da bi športnim organizacijam omogočili davčne olajšave."

Najbolj presenetljiv del novega hrvaškega zakona pa se tiče športnikov samih. Zakon naj bi prepovedal transferje hrvaških športnikov v tujino, dokler ti ne dopolnijo 22. leta starosti. "Slovenija ima svoj zakon o športu. Sicer pa bodo za nas veljala tudi glede športa ista pravila kot v EU," je hrvaški predlog komentiral predsednik slovenskega MOK. Tudi za slovenske športnike bo v prihodnosti veljalo Bosmanovo pravilo. Kar za naše klube pomeni, da bodo klubi ob odhodih igralcev ostali praznih rok. EU je sicer posegla v pravilo z namenom, da naj bi klubi, ki vzgajajo, dobili odškodnino. Odhodi mladih športnikov, ki niso dopolnili niti 18, kaj šele 20 let, postajajo vse pogostejši. Nogometaši, kot so Borut Semmler (Varteks, sedaj Bayern), Boštjan Cesar, Zlatko Dedič, Luka Sikur, Sanel Šehič in Dejan Robnik. Ali v košarki Beno Udrih in Sani Bečirović. Kocijančič pravi, da bi starostno omejevanje odhodov pomenilo omejevanje pravic športnikov.

Hrvaško starostno omejevanje je podobno, kot je bilo v Jugoslaviji (tam je bila meja 28 let), z zadrževanjem mladcev pa poskušajo dvigniti raven domačega klubskega športa in na drugi strani preprečevati, da bi se najbolj perspektivni izgubili v velikih tujih okoljih. Sprejem zakona bi imel posledice tudi v Sloveniji, saj so se številni slovenski klubi napajali z mladimi hrvaškimi športniki, ki celo igrajo za slovenske reprezentance. Bednarik pravi, da z vstopom v EU lahko pričakujemo še večji odliv športnikov v tujino, navsezadnje gre za njihovo osebno odločitev. "Večji, pa se zdi, je problem prehodov mladoletnih športnikov. Tudi na tem področju se problemu ni mogoče izogniti. Poznamo primere, ko bogati klubi ponudijo službo staršem izjemno nadarjenih otrok, in normalno je, da s starši odidejo tudi otroci," pravi Bednarik.