Odvisniška Emona

Po prvotni različici delovnega načrta, ki se je začel izvajati že davnega leta 1992 s pridobivanjem zemljišča, bi morala študentska populacija napolniti novo stavbo Univerzitetne knjižnice Ljubljana med Aškerčevo in Emonsko ulico v Ljubljani najpozneje do leta 1998. Vendar se gradnja biblioteke še do danes ni začela. Medtem ko se še vedno čaka na začetek gradnje in ko vsako leto znesek celotne investicije naraste za kakšno milijardo in medtem ko nezaščitene izkopanine vse bolj propadajo, pa so funkcionalno uporabnost najdišča najbolje izkoristili ljubljanski džankiji.

V pomanjkanju prostorov za 'varno injiciranje' zasedejo vsako odročno lokacijo in zakotni kotiček, ki je vsak malce skrit pred pogledi mimoidočih. Ker so lastniki gostinskih lokalov vsako leto bolj pozorni za to, kaj se dogaja v njihovih toaletnih prostorih, so za heroinske odvisnike, prepuščene ulici, najbolj primerni prav javni prostori, kot je zapuščeno in ograjeno gradbišče. Zato tudi ni čudno, da je stara zapuščena Emona dobesedno poplavljena z odvrženim narkomanskim priborom. Morje injekcij, ki zbuja presenečenje v očeh naključnih mimoidočih, je trenutno sicer kar dobro prekrila snežna odeja, vendar je le vprašanje časa, kdaj bodo stare in uporabljene igle spet vidne očem ...