Pouk srbščine v Mariboru
Cirilica v slovenskih šolah
Ob vključevanju naše dežele v evropske integracije precej državljanov in tiste, ki so tukaj samo začasno, družinske vezi povezujejo z nekdanjimi republikami. Za njihove otroke si marsikdo, ob slovenskem jeziku, želi opismenjevanja tudi v jeziku (in pisavi) svoje domovine. Starejši državljani se še spomnijo obveznega uka cirilice v osnovnih šolah, sedaj pa se - po dobrem desetletju odsotnosti - vrača v naše šolske klopi.
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Ob vključevanju naše dežele v evropske integracije precej državljanov in tiste, ki so tukaj samo začasno, družinske vezi povezujejo z nekdanjimi republikami. Za njihove otroke si marsikdo, ob slovenskem jeziku, želi opismenjevanja tudi v jeziku (in pisavi) svoje domovine. Starejši državljani se še spomnijo obveznega uka cirilice v osnovnih šolah, sedaj pa se - po dobrem desetletju odsotnosti - vrača v naše šolske klopi.
"Številni smo v svet odnesli materinščino, ki jo od sedaj podarjamo našemu naraščaju," so zapisali organizatorji pouka v srbskem jeziku iz Maribora. Tamkajšnje srbsko kulturno društvo Branko Radićević deluje že pet let, v tem času pa so se pokazale določene želje ter interesi staršev in otrok, da bi se učili svojega maternega jezika. Člani društva so zadeve zastavili resno ter zbrali prijave otrok, v projekt pa so skušali vplesti uradne ustanove obeh držav - tako Slovenije kot Srbije in Črne gore.
Zadeve niso povsem dorečene in finančna bremena še nerazdeljena, a projekt je pripeljan tako daleč, da bodo v četrtek na mariborski osnovni šoli Ivana Cankarja začeli popoldanski pouk za 46 otrok med sedmim in osemnajstim letom starosti. Sprva štiri ure tedensko bodo poučevali najmanj trije domači profesorji ter dva, ki bi prihajala iz Srbije, med šolskimi predmeti pa so srbski jezik, književnost, zgodovina ter glasba.
Slovesna otvoritev je predvidena dva dni pozneje. Glede na dejstvo, da je podpredsednik društva Rade Bakraćević možakar, ki je častni konzul Kraljeva (to mesto pa je še vedno pobrateno z Mariborom), ni presenetljivo, da bodo na svečanosti tudi posamezni poslanci tamkajšnjega parlamenta. Ob spremljevalnem programu, ki bo zaznamoval peto obletnico delovanja srbskega kulturnega društva, člani pričakujejo, da bo šola prerasla razsežnosti njihovega društva in da se bo njena rast nadaljevala na mariborski drugi gimnaziji, kjer se opravljajo mednarodne mature.
Obveščen in vabljen je tudi šolski minister Slavko Gaber, vendar za zdaj šolsko ministrstvo še ne odgovarja na iniciative društva. Pred nekaj tedni niso bili seznanjeni o pobudi, ki poteka nekaj mesecev, država pa - kot se zdi - noče aktivno sodelovati pri uvajanju bratskega jezika v šole.