Zaupajmo zasebnost Američanom

Evropski komisar Frits Bolkestein je konec decembra v govoru v Evropskem parlamentu razložil, da je Evropska komisija sprejela "politično odločitev" in se pogodila z Američani o izročitvi osebnih podatkov o letalskih potnikih, ki potujejo v ZDA.

S tem se je za zdaj končalo za evropske letalske prevoznike zelo protislovno obdobje, v katerem so morali kršiti bodisi evropsko bodisi ameriško zakonodajo. Kmalu po 11. septembru 2001 sprejeti zakon o varnosti v letalskem prometu od tujih letalskih družb zahteva, da pred pristankom svojih letal ameriškim varnostnim organom izročijo vse zbrane podatke o potnikih. To je povsem v nasprotju z direktivo EU o varovanju podatkov iz leta 1995, ki dovoljuje sporočanje osebnih podatkov le državam s primerno zakonodajo o varovanju podatkov. Tem merilom so za zdaj zadostile le Kanada, Švica, Madžarska in Argentina, ne pa tudi ZDA, saj te nimajo vpeljanih ustreznih vodil za ravnanje z osebnimi podatki, če pa že, veljajo ta zgolj za ameriške državljane.

V skladu z dogovorom bodo evropske letalske družbe ameriškim varnostnim organom izročile največ 34 zbranih podatkov o vsakem potniku, vendar med njimi ne smejo biti osebni podatki, kar zajema raso, veroizpoved in prehranske navade, prav tako družbam ni treba zahtevati vseh podatkov, saj jih večina zbere le okrog 10 do 15. Gre večinoma za podatke, ki so sicer bodisi razvidni iz letalske vozovnice bodisi jih ameriških obmejni organi tako ali tako izvedo od vsakega prišleka. Poleg tega bodo ameriški varnostni organi te podatke lahko uporabili zgolj za boj proti terorizmu in večje zločine, do njih pa ne bodo imeli dostopa prav vsi policisti. Prav tako bodo podatki izključeni iz zloglasnega ameriškega sistema zbiranja podatkov o letalskih potnikih CAPPS II, varnostni organi pa bodo podatke lahko shranili za tri leta in pol. Takrat poteče tudi veljavnost sporazuma in Evropska komisija se bo morala znova pogajati z ameriškim ministrstvom za domovinsko varnost.

Čeprav so letalske družbe z olajšanjem sprejele odločitev Evropske komisije, ji nekateri poslanci Evropskega parlamenta odločno nasprotujejo, saj je dejansko še vedno v nasprotju z evropsko zakonodajo. Poleg tega je močan tudi dvom glede ameriškega spoštovanja vseh določil tega dogovora, predvsem glede brisanja podatkov po treh letih in pol ter uporabe zgolj v dogovorjene namene. Nekaj poslancev na čelu z nizozemsko liberalko Johanno Boogerd je odločitev že poslalo pred evropsko sodišče.