14. 3. 2004 | Mladina 10
Kot kaže, bodo mariborski kulturniki kmalu lahko nosili krizanteme vsak dan, ne le ob Prešernovem, saj kulturna perspektiva Maribora počasi postaja pokopališka. Letošnji zapleti s sprejemanjem občinskega proračuna za tekoče leto so do sedaj dodobra razburili mariborske kulturnike, ki so se združili v kolegij institucionalnih in neinstitucionalnih kulturnih ustanov zaradi enotnih problemov.
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
14. 3. 2004 | Mladina 10
Kot kaže, bodo mariborski kulturniki kmalu lahko nosili krizanteme vsak dan, ne le ob Prešernovem, saj kulturna perspektiva Maribora počasi postaja pokopališka. Letošnji zapleti s sprejemanjem občinskega proračuna za tekoče leto so do sedaj dodobra razburili mariborske kulturnike, ki so se združili v kolegij institucionalnih in neinstitucionalnih kulturnih ustanov zaradi enotnih problemov.
Zgodba s proračunom 2004 je tipična mariborska - avgustovske priprave nanj je zmotil rebalans proračuna 2003. "Osnovno gradivo za proračun 2004 je bilo mestnemu svetu posredovano 31. decembra 2003," pravi Marija Novak iz mestne občine, v začetku marca pa so že pririnili do "predloga za dokončno obravnavo prve obravnave". Zaplet se je pojavil zaradi dveh izračunov - enega je naredil oddelek za družbene dejavnosti in je po uradnem občinskem mnenju "presegal razpoložljiva sredstva". Za drug izračun, ki naj bi nastal pod taktirko župana Borisa Soviča ter direktorice mestne uprave Slave Kortin, pa so mestni svetniki menili, da je potreben uskladitve.
Sovič se je, po ponovni županski izvolitvi oktobra predlani, takoj zapletel v konflikte z LDS, najmočnejšo stranko v mestnem svetu. Načelnik oddelka za družbene dejavnosti Goran Rajič je ves čas županovanja trn v Sovičevi peti in del zapletov gre iskati v kontinuiteti konflikta. Po občinski interpretaciji bodo predvidena sredstva letos "na postavki programov sicer manjša za 2,4 odstotka". Največja razhajanja so prav v ocenah krčenja financ.
"Zaradi učinkovite in inteligentne mestne oblasti smo ostali brez sedmine letnega proračuna," je izračunal Peter Tomaž Dobrila iz Kible. Vladimir Rukavina iz Narodnega doma je vodja kulturniškega kolegija: "Lent bomo izpeljali, morali pa bomo opustiti druge stvari," ter dodaja, da bodo za okoli dve tretjini potrebnega denarja znova iskali sponzorje. Pravi, da ni prizadeta zgolj institucionalna kultura, in opozarja na raznolikost spiska okleščenih: od Pokrajinskega muzeja in Umetnostne galerije pa do MKC-ja.
Glede na preprosto dejstvo, da se kulturne dejavnosti težko načrtujejo kratkoročno, je medstrankarsko razčiščevanje na plečih kulturnikov precej otežilo življenje slednjih v sicer ne prav bogatem mestu. A sklepno misel prepustimo Rukavini: "Maribor ni provinca po geografski legi, ampak po stanju duha."
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.