Javna šola vrnjena RKC

Vlada ne nasprotuje vračanju šole v naravi

Javna šola

Javna šola
© Nebojša Tejić

Konec februarja je vlada na eni od svojih sej sprejela sklep, v katerem ne nasprotuje zahtevi o vrnitvi nepremičnin Srednje kmetijske šole in Fakultete za kmetijstvo Rimskokatoliški škofiji Maribor. Na takšno odločitev vlade je reagiral tudi poslanec SNS Boštjan Zagorac, ki je dal pisno poslansko vprašanje vladi, ali se zavedajo, da regionalna politika pod njihovim vodstvom postaja vse bolj centralistična, saj onemogoča izobraževanje na področju kmetijske dejavnosti v tem delu Slovenije, kar pomeni tudi načrtno uničevanje kmetijske dejavnosti v regiji. Vlada se je za ta korak odločila, čeprav je Mestni svet Mestne občine Maribor že leta 2001 vladi predlagal, naj v tem primeru upošteva širši javni interes Mestne občine Maribor. V MOM so se za tak predlog odločili zaradi treh vidikov, in sicer ker je to območje opredeljeno kot pretežno zelene površine, na katerih so posegi razmeroma omejeni, ker objekti in zemljišča ležijo na vodovarstvenem območju največjega vira pitne vode v SV Sloveniji in ker je to najstarejša kmetijska šola v Sloveniji, ki je na tem območju že od leta 1872.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal, Apple Pay ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje.


Javna šola

Javna šola
© Nebojša Tejić

Konec februarja je vlada na eni od svojih sej sprejela sklep, v katerem ne nasprotuje zahtevi o vrnitvi nepremičnin Srednje kmetijske šole in Fakultete za kmetijstvo Rimskokatoliški škofiji Maribor. Na takšno odločitev vlade je reagiral tudi poslanec SNS Boštjan Zagorac, ki je dal pisno poslansko vprašanje vladi, ali se zavedajo, da regionalna politika pod njihovim vodstvom postaja vse bolj centralistična, saj onemogoča izobraževanje na področju kmetijske dejavnosti v tem delu Slovenije, kar pomeni tudi načrtno uničevanje kmetijske dejavnosti v regiji. Vlada se je za ta korak odločila, čeprav je Mestni svet Mestne občine Maribor že leta 2001 vladi predlagal, naj v tem primeru upošteva širši javni interes Mestne občine Maribor. V MOM so se za tak predlog odločili zaradi treh vidikov, in sicer ker je to območje opredeljeno kot pretežno zelene površine, na katerih so posegi razmeroma omejeni, ker objekti in zemljišča ležijo na vodovarstvenem območju največjega vira pitne vode v SV Sloveniji in ker je to najstarejša kmetijska šola v Sloveniji, ki je na tem območju že od leta 1872.

Zakaj se je vlada odločila drugače, pa nam je sporočil tiskovni predstavnik vlade, Jernej Pavlin: "Fakulteta za kmetijstvo in Srednja kmetijska šola sta seveda v javnem interesu države. Tako kot je v interesu države, da se popravijo storjene krivice. Zato vlada ne nasprotuje vrnitvi nepremičnin v naravi. Omenjena stališča je vlada oziroma njena delovna komisija že predstavila obema zavodoma." Na to odločitev je MOM že reagirala: "Vlado RS Slovenije smo dne 6. aprila 2005 pisno seznanili s svojimi stališči in s sklepom Mestnega sveta ter poudarili, da MO Maribor ne želi prepustiti pod vprašaj morebitnega prenehanja obstoja Srednje kmetijske šole v Mariboru in zato želi aktivno sodelovati pri zagotovitvi prostorskih pogojev za nadaljnje delovanje Fakultete za kmetijstvo in Srednje kmetijske šole v Mariboru," so nam še sporočili iz služba za odnose z javnostjo na Mestni občini Maribor. Mimogrede še povejmo, da smo vprašanja poslali tudi Rimskokatoliški škofiji v Maribor, kjer pa niso imeli časa odgovarjati na naša vprašanja, čeprav so imeli dober namen.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Konzum

Pri levu, Ljubljana

Z levo roko

Izrael je v evropsko gospodarstvo vložil 66 milijard evrov

Zakaj Evropa genocidu ne zmore reči genocid?

Intervju

»Nekateri odseki avtocest potrebujejo širitev, ker so danes preobremenjeni«

Andrej Ribič, predsednik uprave Darsa