Odškodnine samo za naše

Večina se verjetno še dobro spomni pozivov nekdanje opozicije, ki je ob vprašanju nezakonitega izbrisa nezaustavljivo lansirala demagoško neresnico, da bodo odškodninski zahtevki izbrisanih dosegli vrednost vrtoglavih 600 milijard tolarjev, izplačevanje teh odškodnin pa bi pomenilo bankrot državnih financ. Na izredni seji, kjer so 2. februarja 2004 predstavniki desnice udrihali čez "izbrisane špekulante", se je slavnih odškodnin dotaknil tudi poslanec NSi Alojz Sok: "Če sedaj preidem na področje odškodnin, kar seveda ljudi najbolj zanima in zaradi česar so tudi najbolj zrevoltirani. V Sloveniji narašča nezaposlenost, socialne razlike se večajo, razlike med regijami se povečujejo; napoveduje se ukinjanje delovnih mest zaradi vseh pogojev, ki jih bomo morali izpolniti zaradi vstopa v Evropsko unijo. Na drugi strani pa naj bi neka kategorija državljanov, ki so špekulirali in so zapisani v tehničnem zakonu in jih ta sistemski zakon ne bo zajel, naj bi ta kategorija imela možnost zahtevati od države velike odškodnine." Sok je nadaljeval z demagoškim prikazom slabega stanja upokojencev, s čimer je hotel "dokazati, kako ta država nima denarja, da bi izplačevala odškodnine. Gospoda Todoroviča smo slišali, da bo zahteval 10-milijonsko odškodnino."

NSi je vmes prišla na oblast in je del desne večine v parlamentarnem notranjepolitičnem odboru, ki je prejšnji teden obravnaval spremembe zakona o popravi krivic, ki jih je komunistični režim storil po letu 1945. Tam smo izvedeli, da je pravosodno ministrstvo samo letos prejelo 260 zahtevkov, vendar tokrat poslancev NSi odškodnine ne skrbijo. Zahtevki žrtev partijskega nasilja za NSi niso problematični, pozabljena je brezposelnost, socialne in regionalne razlike niso več pomembne, saj gre po besedah poslanca NSi Antona Kokalja "za tako velike krivice, da tudi finančne posledice za njihovo popravo niso vprašljive".