Zasebnost ali zapor

Pravica do zasebnosti sicer sodi med osnovne človekove pravice, a ameriško prizivno sodišče je prejšnji teden razsodilo, da je skrb za preveč zasebnosti lahko v sodnem postopku obremenilna.

Prizivno sodišče je namreč potrdilo odločitev sodnika pri določanju kazni v postopku zoper Arija Davida Levieja. Levie je bil nesporno obsojen zaradi fotografiranja gole devetletne deklice, a pri razsojanju se je sodnik R. A. Randall odločil kot obremenilni dokaz upoštevati nameščeno programsko opremo na obtoženčevem računalniku. Levie je namreč imel nameščen program PGP, ki omogoča izjemno učinkovito šifriranje elektronske pošte. Pravzaprav tako učinkovito, da bi celo ameriške varnostne službe potrebovale kar precej časa, če bi hotele odkriti njihovo vsebino brez Leviejeve privolitve.

Sam program PGP (oznaka je okrajšava za Pretty Good Privacy) je že pred mnogimi leti povzročil precej polemik, saj ZDA niso hotele dovoliti izvoza tega sprva brezplačnega programa, ker bi ga lahko uporabili tuji teroristi, prekupčevalci z mamili in, seveda, tudi druge vlade. A čeprav PGP ali kak podoben program (okrnjene različice vsebuje skoraj vsak odjemalec elektronske pošte) omogoča varno komuniciranje med kriminalci, to seveda še ne pomeni, da se uporablja zgolj za tovrstne namene. Čeprav je bil Levie obsojen zaradi dejanskih kaznivih dejanj, pa njegova skrb za večjo zasebnost ne bi smela biti obremenilna okoliščina. Ne nazadnje po navedbah podjetja PGP njihov program uporablja kar 90 odstotkov največjih ameriških bank, pa se nihče ne spotika glede tega, da nekaj skrivajo. Razen če bi ta sodba hotela povedati, da imajo korporacije večjo pravico do zasebnosti kot fizične osebe.