Neetični zver

Takoj po zmagi slovenske desnice na oktobrskih volitvah je nova oblast javnost začela prepričevati o svojih dobrih namenih. Za prvo zagotovilo o pošteni politični strategiji je Janša na samem začetku svoje premierske misije v javnost poslal Etični kodeks Vlade RS. Časnik Delo je 23. novembra povzel besede ministra Viranta, ki je širokoustno zatrjeval, da se bodo s kodeksom ministri "politično in moralno zavezali, da bodo kot ministri delovali tako, da bo vlada, ki je vrh državne administracije, zgled državni upravi in javnemu sektorju v celoti ... S tem želimo poudariti, da bo v Sloveniji do sprememb prišlo v resnici in ne le deklarativno." Ta politična in moralna zaveza med drugim vsebuje tudi odstavek, ki govori o ministrovih dolžnostih do javnosti. Ta pravi, da bo minister "odkrito, jasno in nedvoumno pojasnjeval svoja stališča o vprašanjih s svojega delovnega področja ter razloge za svoje odločitve".

Dobrih sedem mesecev pozneje je enega izmed podpisnikov vladnega etičnega kodeksa, šolskega ministra dr. Milana Zvera, javnost spraševala o razlogih, zaradi katerih ni izdal ponovnega soglasja k imenovanju ravnatelja Otona Račečiča, ki je dobil 88-odstotno podporo učiteljskega zbora.

"Kljub odzivom v javnosti minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver v četrtek o tem ni želel dajati izjav in svoje odločitve ni želel pojasniti javnosti," je 30. junija poročal časopis Delo, ki mu je minister Zver predstavil "razloge za odločitev" šele tri dni kasneje, vendar je v njih nemogoče najti sled odkritega, jasnega in nedvoumnega pojasnjevanja, o kakršnem govori kodeks, ki ga je podpisal tudi minister Zver: "Kandidat ni izkazoval vseh potrebnih lastnosti, zato sem se po tehtnem premisleku odločil tako, kot sem se ... Za sprejeto odločitev imam tehtne razloge."