Pozna prva pomoč

"Na slovenskem podeželju po znanih podatkih živi 52 odstotkov prebivalstva, ki plačujejo povsem enake socialne, zdravstvene in davčne prispevke kot mestno prebivalstvo, vseeno pa so diskriminirani, ker imajo daljši dostop reševalcev," je prepričan Mitja Vilar, ki si prek Študentskega servisa Študent že od leta 1994 prizadeva, da bi vse reševalne postaje uvedle poleg klasičnih reševalnih vozil tudi izurjene motoriste. Reševalci porabijo preveč časa, da pridejo na kraj nesreče. Motorist lahko štarta v 36 sekundah, rešilec pa potrebuje kakšni dve minuti. Izven naselja je čas intervencije lahko zelo dolg, tudi veliko več kot pol ure, kar je za marsikoga lahko usodno.

Če se osredotočimo samo na zaustavitve srca, ki v Sloveniji vzamejo življenje prek 2000 ljudem, bi številko lahko drastično spremenili. V primeru, da takšnega bolnika začnejo reševalci oživljati v prvih desetih minutah, je možnost preživetja 63-odstotna, po desetih minutah pa nična. Vseeno so za zdaj reševalci na motorjih aktivni samo v večjih mestih. "Omeniti je treba, da bi od 22.000 ljudi, kolikor jih je v Sloveniji umrlo zaradi zaustavitve srca od leta1994, teoretično lahko preživelo skoraj 14.000 ljudi. Če od te številke vzamemo samo 2 odstotka tistih, ki bi preživeli zaradi pravočasnega začetka oživljanja, je to 277 posameznikov."

Kljub Hipokratovi zaprisegi, po kateri so zdravniki etično zavezani k čimboljšem ukrepanju in pomoči, je po mnenju protagonista reševalcev motoristov glavna težava v tem, da za predolgo usodno čakanje na zdravniško pomoč nihče ne odgovarja, niti kazensko niti materialno. Na ministrstvu za zdravje pravijo, da se zavedajo problema in da se je tudi minister Andrej Bručan že zavzemal za takšno rešitev: "Tako da tudi sedaj ne bo oviral nikakršnega razvoja na tem področju. Seveda mora biti vse strokovno podkrepljeno."