Prodali stanovanje, ki ni bilo njihovo

Najbolj znani denacionalizacijski upravičenec je RKC, ki je dobila nazaj ogromno nacionaliziranega premoženja v naravi. Ali je dobila vrnjeno premoženje v naravi upravičeno ali ne, je drugo vprašanje.

Marie Ann Kostelecky Laha so vrnili stavbo v Gosposki ulici v centru Ljubljane, kjer je stala knjižnica, kljub temu da naj kulturnih ustanov ne bi vračali v naravi, temveč v denarnih odškodninah. Kakorkoli že, nova lastnica je kmalu po vrnitvi premoženja knjižnici zvišala najemnino. V naravi pa so dobili vrnjeno svoje premoženje tudi upravičenci 30 kvadratnih metrov velikega enosobnega stanovanja na Podmilščakovi 16, ki ga je zahtevala nazaj Marija Mojca Dolenc v imenu vseh upravičenih dedičev. Problem pa je nastal, ker je to stanovanje takratna občina Bežigrad še pred zahtevkom za vrnitev prodala Isaku Halilbašiću, saj naj do roka 7. 12. 1993 ne bi bila vložena vloga upravičenca za denacionalizacijo. Tako so mislili na občini Bežigrad. V resnici pa je bila vloga oddana zadnji dan, in sicer po pošti. Denacionalizacijski upravičenci so s tožbo zahtevali, da se Halilbašić s svojo družino izseli iz stanovanja, ki ga je kupil. Po dolgoletnem pravdanju je družina Halilbašić morala pristati na poravnavo, ker so bili denacionalizacijski upravičenci vpisani v zemljiško knjigo in so bili Halilbašićevi praktično v tujem stanovanju. Postavlja pa se vprašanje, kako je lahko MOL oziroma občina Bežigrad prodala stanovanje, ki ni njeno.

Na Molu so tudi nam najprej podali napačno informacijo: "Stanovanje na Podmilščakovi 16 je prodala pravdna prednica MOL - Občina Ljubljana Bežigrad, ker je ugotovila, da zahteva za denacionalizacijo za to nepremičnino do izteka zakonskega roka - to je do 7. 12. 1993, ni bila vložena (tudi iz delne odločbe o denacionalizaciji izhaja, da je bila vloga za denacionalizacijo vložena šele 8. 12. 1993 ). Kakorkoli že, pa je bilo z odločbo o denacionalizaciji stanovanje vrnjeno denacionalizacijskim upravičencem. V primeru, da se bodo sodni spori zaključili z ugotovitvijo, da kupna pogodba, sklenjena s pravnim prednikom MOL, ni pravno veljavna, bo toženec upravičen zahtevati vrnitev kupnine, ki pa jo je v konkretnem primeru plačal Slovenski odškodninski družbi." Pozneje so ugotovili, da so denacionalizacijski upravičenci vseeno oddali svojo vlogo pravočasno. Torej družina Halilbašić lahko zdaj zahteva denar od Soda, ki je prejel celotno kupnino. Na Sodu pravijo, da bodo revalvorizirano kupnino vrnili, ko bo družina Halilbašić z ustrezno odločbo, da je kupoprodajna pogodba nična, in z vlogo ta denar zahtevali. Za zamudne obresti pa se bo morala družina obrniti na MOL. Zanimivo, da se je predstavnikom MOL-a, ki je prodal stanovanje, ki ni bilo njegovo, z družino Halilbašić v več kot desetih letih pravdanja uspelo enkrat sestati. Pa še takrat se je sestanek končal tako, da je mestni predstavnik povedal, da on o zadevi ne ve veliko, ker samo nadomešča nekoga, ki menda ve o tej zadevi vse, samo časa nima.