Policija svetuje

... računalništvo škoduje

Varno na internetu

Varno na internetu
© Borut Peterlin

Tudi slovenska policija je vstopila v moderno računalniško družbeno dobo in pripravila priročnik Varni na internetu. V njem uporabnike računalnikov opozarja na nevarnosti, ki grozijo, ko so priključeni na internet, in jim dopoveduje, da posledice niso zabavne. Naivne uporabnike interneta tako svari pred nameščanjem koristnih programov, saj se za njimi skrivajo vohunski, ki jih protivirusna oprema ne odkrije. Za nečednosti na spletu so krivi hekerji, ki so nevarnejši kot orožje za množično uničenje: "Tako lahko manjšina ali posameznik povzroči več škode kot pred leti jedrsko orožje." Ne samo vir informacij, svetovni splet je zaradi prevladujoče pornografije predvsem leglo kriminala: "Prek interneta lahko pedofili z otrokom vzpostavijo neposredni stik in sčasoma zgradijo trden odnos, temelječ na zaupanju in prijateljstvu, kar lahko kasneje izkoristijo za vzpostavitev fizičnega stika in za zlorabo otrok."

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal, Apple Pay ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje.


Varno na internetu

Varno na internetu
© Borut Peterlin

Tudi slovenska policija je vstopila v moderno računalniško družbeno dobo in pripravila priročnik Varni na internetu. V njem uporabnike računalnikov opozarja na nevarnosti, ki grozijo, ko so priključeni na internet, in jim dopoveduje, da posledice niso zabavne. Naivne uporabnike interneta tako svari pred nameščanjem koristnih programov, saj se za njimi skrivajo vohunski, ki jih protivirusna oprema ne odkrije. Za nečednosti na spletu so krivi hekerji, ki so nevarnejši kot orožje za množično uničenje: "Tako lahko manjšina ali posameznik povzroči več škode kot pred leti jedrsko orožje." Ne samo vir informacij, svetovni splet je zaradi prevladujoče pornografije predvsem leglo kriminala: "Prek interneta lahko pedofili z otrokom vzpostavijo neposredni stik in sčasoma zgradijo trden odnos, temelječ na zaupanju in prijateljstvu, kar lahko kasneje izkoristijo za vzpostavitev fizičnega stika in za zlorabo otrok."

Od sedaj naprej bomo pazljivejši, s kom klepetamo prek računalnika. Kdor bo prebral navodila policije, ne bo več niti uporabljal nelegalnih kopij, saj po njenih trditvah zaradi tega nimajo dostopa do izboljšav - kar mimogrede vsak najstnik ve, da ni res. Težko bo izpolniti tudi svarilo, naj ne vzpostavljamo neposrednih stikov prek interneta in naj ne posredujemo svojih osebnih podatkov. Lažje reči kot storiti, medtem ko vsaka banka, knjigarna, prodajalna majic ali letalskih vozovnic zahteva prav te podatke. Kako potem izpolniti policijsko priporočilo: "Pri uporabi interneta je nujno, da si zagotovimo svojo anonimnost oziroma da stalno zakrivamo svojo pravo identiteto." Z razvojem interneta smo tako namesto direktne komunikacije dobili paranoično vohunsko situacijo, kjer je vsak na drugi strani že sumljiva oseba. Policisti zato še svetujejo, da se izogibamo programom za razbijanje zaščite (crack) in naj ne razpošiljamo računalniških virusov. Policija ima namreč velike težave z odkrivanjem storilcev, saj njihova bliskovita kriminalna dejanja za njihove računalniške strokovnjake niso vidna in ne puščajo sledov: "Pri takšnih kaznivih dejanjih pogosto ni mogoče natančno ugotoviti časa izvršitve dejanja, saj je lahko izvršeno v nekaj tisočinkah sekunde."

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Konzum

Pri levu, Ljubljana

Z levo roko

Izrael je v evropsko gospodarstvo vložil 66 milijard evrov

Zakaj Evropa genocidu ne zmore reči genocid?

Intervju

»Nekateri odseki avtocest potrebujejo širitev, ker so danes preobremenjeni«

Andrej Ribič, predsednik uprave Darsa