Davek za vožnjo po mestu
EU bo omogočila, da bodo mesta lahko pobirala dajatve za vožnjo
Gneča v središču
© Borut Peterlin
Vse več evropskih mest razmišlja ali pa že uvaja posebne dajatve za vožnjo po mestu po vzoru Londona, kjer že nekaj časa tisti, ki se želijo s svojim avtom voziti po strogem mestnem centru, za to plačujejo kar 8 funtov ali 11,7 evra. Nekaj podobnega bodo kmalu uvedli v Stockholmu, kjer je že potekal pilotni projekt, ki je navdušil meščane in razjezil prebivalce primestnih krajev. Načrtovalci projekta so bili nekoliko presenečeni, saj se je promet namesto za okoli 10 do 15 odstotkov zmanjšal kar za 22 odstotkov, izpusti CO2 pa naj bi se zmanjšali za 14 odstotkov. Za šest odstotkov pa se je povečalo število potnikov v javnem prevozu. Plačila dajatev so recimo oproščeni ekološki hibridni avtomobili ali tisti, ki delujejo na tako imenovano zeleno energijo.
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Gneča v središču
© Borut Peterlin
Vse več evropskih mest razmišlja ali pa že uvaja posebne dajatve za vožnjo po mestu po vzoru Londona, kjer že nekaj časa tisti, ki se želijo s svojim avtom voziti po strogem mestnem centru, za to plačujejo kar 8 funtov ali 11,7 evra. Nekaj podobnega bodo kmalu uvedli v Stockholmu, kjer je že potekal pilotni projekt, ki je navdušil meščane in razjezil prebivalce primestnih krajev. Načrtovalci projekta so bili nekoliko presenečeni, saj se je promet namesto za okoli 10 do 15 odstotkov zmanjšal kar za 22 odstotkov, izpusti CO2 pa naj bi se zmanjšali za 14 odstotkov. Za šest odstotkov pa se je povečalo število potnikov v javnem prevozu. Plačila dajatev so recimo oproščeni ekološki hibridni avtomobili ali tisti, ki delujejo na tako imenovano zeleno energijo.
Za podobne ukrepe se zanimajo tudi druga evropska mesta, ki imajo težave s prevelikim prometom in posledično onesnaženim zrakom. Poleg zmanjšanja prometa pa bi mesta pridobila tudi dodatna sredstva za subvencioniranje javnega transporta. Toda v nekaterih EU državah, recimo v Franciji in na Danskem, obstajajo zakonske omejitve za uvedbo tovrstnih prometnih davkov. Zato so se v drugi polovici aprila z evropskim komisarjem za transportom Jacquesom Barrotom sestali nekateri predstavniki mreže evropski mest Eurocities (v izvršnem odboru je tudi Ljubljana oziroma župan Zoran Janković). Barrot jim je obljubil, da bo poskušal predlagati zakonsko direktivo EU, ki bi mestom v državah članicah omogočila uvajanje tovrstnih prometnih dajatev, vendar le, če bodo to sama hotela.
Glede na dejstvo, da je Ljubljana članica mreže Eurocities, smo na MOL vprašali, ali so tudi sami razmišljali o uvedbah tovrstnih dajatev za prometne množice, ki se vsakodnevno valijo v Ljubljano ali izven nje. Dobili smo kratek in jedrnat odgovor: „Predlog za uvedbo dajatev za vožnjo po mestu je vsekakor zanimiv in ga bomo preučili.“ Sicer pa po njihovih podatkih v Ljubljano dnevno ob delavnikih prihaja kar 130.000 vozil. Če bi vsakemu vozilu ob delavnikih zaračunali samo po en evro, bi bil proračun MOL mesečno bogatejši za 2,86 milijona evrov.