Jerovšek kršil poslovnik

Zakaj potrebujemo zaprte seje?

Jožef Jerovšek

Jožef Jerovšek
© Matej Leskovšek

Afera Sova se še ni končala in prav verjetno je, da zanesljivih podatkov o tem, kdo in kako je prisluškoval in kdo se je dogovarjal o incidentih v Piranskem zalivu, ne bomo nikoli dobili. Kljub temu so zanimivi politiki v različnih komisijah, ki menda odkrivajo resnico, njihove seje pa so zaprte za javnost, tako da lahko po njih vsi govorijo o svojem videnju stvari. Tako smo po eni zadnjih sej komisije za nadzor nad delom varnostnih in obveščevalnih služb, ki je potekala za zaprtimi vrati, slišali tudi izjave poslanca Jožefa Jerovška o tem, kaj je spraševal Antona Ropa in kaj mu je Rop odgovoril. Kot je povedal pravni strokovnjak Miro Cerar, je to kršitev poslovnika: „Poslovnik državnega zbora v 104. členu določa, da poslanec javnosti ne sme sporočiti podatkov iz dokumentov oziroma gradiva, ki je zaupne narave, prav tako pa tudi ne podatkov s seje ali dela seje, ki poteka brez navzočnosti javnosti. Ker okoliščin konkretnega primera ne poznam dobro, lahko le ugotovim, da bi poslanec, ki bi kar sam poročal s seje, ki je potekala za zaprtimi vrati, kršil to določbo poslovnika.“ Jerovšek je drugačnega mnenja: „Govoril sem o svojem vprašanju, ki ni državna tajnost, in o tem, da Rop ni bil prepričljiv.“ Opozoril pa je, da so nekateri opozicijski poslanci prišli iz sejne sobe prej kot on in o dogajanju za zaprtimi vrati obvestili novinarja Dnevnika. „To so bile res zadeve iz vsebine,“ pravi Jerovšek in dodaja, da so izjave o dogajanju na zaprtih sejah dajali tudi drugi, posebej omenja prejšnjega predsednika komisije Dušna Kumarja.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal, Apple Pay ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje.


Jožef Jerovšek

Jožef Jerovšek
© Matej Leskovšek

Afera Sova se še ni končala in prav verjetno je, da zanesljivih podatkov o tem, kdo in kako je prisluškoval in kdo se je dogovarjal o incidentih v Piranskem zalivu, ne bomo nikoli dobili. Kljub temu so zanimivi politiki v različnih komisijah, ki menda odkrivajo resnico, njihove seje pa so zaprte za javnost, tako da lahko po njih vsi govorijo o svojem videnju stvari. Tako smo po eni zadnjih sej komisije za nadzor nad delom varnostnih in obveščevalnih služb, ki je potekala za zaprtimi vrati, slišali tudi izjave poslanca Jožefa Jerovška o tem, kaj je spraševal Antona Ropa in kaj mu je Rop odgovoril. Kot je povedal pravni strokovnjak Miro Cerar, je to kršitev poslovnika: „Poslovnik državnega zbora v 104. členu določa, da poslanec javnosti ne sme sporočiti podatkov iz dokumentov oziroma gradiva, ki je zaupne narave, prav tako pa tudi ne podatkov s seje ali dela seje, ki poteka brez navzočnosti javnosti. Ker okoliščin konkretnega primera ne poznam dobro, lahko le ugotovim, da bi poslanec, ki bi kar sam poročal s seje, ki je potekala za zaprtimi vrati, kršil to določbo poslovnika.“ Jerovšek je drugačnega mnenja: „Govoril sem o svojem vprašanju, ki ni državna tajnost, in o tem, da Rop ni bil prepričljiv.“ Opozoril pa je, da so nekateri opozicijski poslanci prišli iz sejne sobe prej kot on in o dogajanju za zaprtimi vrati obvestili novinarja Dnevnika. „To so bile res zadeve iz vsebine,“ pravi Jerovšek in dodaja, da so izjave o dogajanju na zaprtih sejah dajali tudi drugi, posebej omenja prejšnjega predsednika komisije Dušna Kumarja.

Kakorkoli že, jasno je le, da so seje za zaprtimi vrati v takšnih primerih brez pomena. Jerovšek in drugi poslanci pa so lahko brez skrbi tudi, če so kršili poslovnik: „Če bi s tem izdal državno ali uradno tajnost, bi bil lahko odgovoren za prekršek po zakonu o tajnih podatkih ali za kaznivo dejanje izdaje uradne tajnosti po kazenskem zakoniku. Če pa bi s tem razkril kake druge podatke, ki sicer niso tajni, vendar pa sodijo v okvir zaprte seje, potem bi, kot rečeno, kršil le omenjeni 104. člen poslovnika, pri čemer pa za takšno kršitev ni predvidena izrecna kazenska sankcija. V takšnem primeru je sankcija lahko politična ali etično-politična,“ je o možnih posledicah za kršitelje povedal Cerar. Glede na politično razpoloženje pri nas ni pričakovati, da bo kdorkoli politično odgovarjal.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Konzum

Pri levu, Ljubljana

Z levo roko

Izrael je v evropsko gospodarstvo vložil 66 milijard evrov

Zakaj Evropa genocidu ne zmore reči genocid?

Intervju

»Nekateri odseki avtocest potrebujejo širitev, ker so danes preobremenjeni«

Andrej Ribič, predsednik uprave Darsa