Nove članice EU in azilanti
Slaba strategija vključevanja ljudi s statusom begunca v družbo
Čakajoči na azil
© Denis Sarkić
Poročilo Visokega komisariata Združenih narodov za begunce o razmerah v Madžarski, Poljski, Slovaški in Sloveniji leta 2006 nič kaj spodbudno ne govori o napredku pri vključevanju beguncev v družbo. Od deset tisoč prosilcev jih je varstvo dobilo samo 450. Slovenija je leta 2006 status azilanta priznala le enemu paru. Kljub temu se v novih članicah EU povečuje število prošenj ljudi, ki si želijo njihovega varstva. Ker je vse več tudi ljudi z urejenim statusom in papirji, bo velik del angažmaja v prihodnosti posvečen integraciji. Tu stvari še najbolj šepajo. Tisti, ki so dobili status begunca, naj bi imeli enake možnosti kot navadni državljani, vendar vključitev večinoma ne poteka gladko. Težave se pojavljajo na vseh področjih: pri najemu stanovanja, zdravstvenem varstvu, službi. Na Madžarskem je zato vlada ob pomoči nevladnikov sprejela posebno strategijo, ki določa načrte za prihodnost. Na Poljskem vlada financira individualne integracijske programe, ki vključujejo ure poljskega jezika, iskanje službe in stanovanja. Begunci s statusom imajo možnost učenja vse do univerzitetnega študija. Slovaška je nov akt, s katerim naj bi uredila to področje, sprejela 1. januarja letos. Še največji napredek v Sloveniji je integracijska hiša. Poročilo tudi ugotavlja, da v Sloveniji vlada ksenofobičen odnos med lastniki stanovanj in delodajalci, zaradi česar je vključitev zelo težavna. Integracijski hiši v Ljubljani in Mariboru, ki naj bi s polno paro delovali do konca leta, bosta zato samo majhen korak do res popolne vključitve v družbo in do enakih možnosti tudi za nove državljane.
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Čakajoči na azil
© Denis Sarkić
Poročilo Visokega komisariata Združenih narodov za begunce o razmerah v Madžarski, Poljski, Slovaški in Sloveniji leta 2006 nič kaj spodbudno ne govori o napredku pri vključevanju beguncev v družbo. Od deset tisoč prosilcev jih je varstvo dobilo samo 450. Slovenija je leta 2006 status azilanta priznala le enemu paru. Kljub temu se v novih članicah EU povečuje število prošenj ljudi, ki si želijo njihovega varstva. Ker je vse več tudi ljudi z urejenim statusom in papirji, bo velik del angažmaja v prihodnosti posvečen integraciji. Tu stvari še najbolj šepajo. Tisti, ki so dobili status begunca, naj bi imeli enake možnosti kot navadni državljani, vendar vključitev večinoma ne poteka gladko. Težave se pojavljajo na vseh področjih: pri najemu stanovanja, zdravstvenem varstvu, službi. Na Madžarskem je zato vlada ob pomoči nevladnikov sprejela posebno strategijo, ki določa načrte za prihodnost. Na Poljskem vlada financira individualne integracijske programe, ki vključujejo ure poljskega jezika, iskanje službe in stanovanja. Begunci s statusom imajo možnost učenja vse do univerzitetnega študija. Slovaška je nov akt, s katerim naj bi uredila to področje, sprejela 1. januarja letos. Še največji napredek v Sloveniji je integracijska hiša. Poročilo tudi ugotavlja, da v Sloveniji vlada ksenofobičen odnos med lastniki stanovanj in delodajalci, zaradi česar je vključitev zelo težavna. Integracijski hiši v Ljubljani in Mariboru, ki naj bi s polno paro delovali do konca leta, bosta zato samo majhen korak do res popolne vključitve v družbo in do enakih možnosti tudi za nove državljane.