Pismo o cenzuri v slovenskih medijih ...

... je bilo v nekaterih slovenskih medijih cenzurirano

Slovenska tiskovna agencija (STA), nacionalna tiskovna agencija, v zadnjem času ne pomeni več platforme osrednjega in osnovnega medijskega informiranja, temveč raje agencijo za filtriranje medijskih sporočil. To potrjuje tudi nedavno neizpostavljena in s tem zakrita objava pisma o medijski cenzuri v Sloveniji. Novinar dnevnika Večer Blaž Zgaga je javno pismo z naslovom Cenzura v Sloveniji razposlal na 350 različnih naslovov v tujini - predsednikom in drugim politikom članic Evropske unije, številnim vladnim in nevladnim organizacijam in več kot 150 evropskim časopisom in tiskovnim agencijam ter nekaterim ameriškim senatorjem in kongresnikom. V pismu so tako izpostavljene neavtonomnost in nesvobodnost medijev ter problematika vladnega, natančneje preimerovega poseganja v medijsko poročanje in cenzuriranje do vlade kritičnih prispevkov. In medtem ko so številne tuje tiskovne agencija in mediji, na primer v Avstriji, Hrvaškem, Luksemburgu in Slovaški, poročali o omenjenem pismu, se je informacija o njem, ob bornem poročanju nekaterih slovenskih medijev, na STA izgubila v sklopu poročanja tujega tiska in tiskovnih agencij. In kot pravi Zgaga: "Upravičeno sem pričakoval, da bo Slovenska tiskovna agencija povzela pisanje tujega tiska o mojem pismu. Seveda je takrat, ko je novica objavljena na STA, obveščena tudi celotna slovenska javnost, saj je večina slovenskih medijev STA temeljni vir informacij o dogajanju v Sloveniji in tujini. Žal STA o javnem pismu ni naredila posebnega poročila. " Edino posamezno sporočilo, ki ga je o tem primeru objavila STA, je bilo povzemanje ostrega sporočila za javnost International Press Institute. Pa vendar je STA novico objavila v petek, 31. avgusta, šele ob 20.29, ko je praviloma končana že večina novinarskih redakcij. In je tako ostalo spregledano tudi to sporočilo. Neuradne informacije celo govorijo o tem, da naj bi z objavo te informacije čakali tako dolgo, da je odgovorni urednik odšel domov. Odgovorni urednik STA Borut Meško pa o o poročanju o Zgagovem pismu, ki se znašlo le med pregledi tujih medijev in agencij, pravi: "Obžalujemo, da se je Zgaga obrnil zgolj na tiskovne agencije v tujini, STA pa o tem ni obvestil. Upamo, da tega ni naredil namenoma in nas prikrajšal za informacijo. Trditev, da o Zgagovem pisanju na STA ni bilo nobene informacije in novice, je zato neresnična in zavajajoča. " Seveda je Zgaga naslovil pismo na tujo javnost, saj je po izkušnjah trenutnega medijskega prostora pri nas predvideval, da bodo vladni osrednji mediji pismo ignorirali. Tisti slovenski mediji, ki so v večini v tuji lasti, pa imajo uredniško politiko, da o dogajanju v drugih slovenskih medijih praviloma ne poročajo, pravi Zgaga. Tako STA v navedenem primeru le ni mogla zadostiti vsaj enemu od treh glavnih vodil poročanja, ki agencijo opredeljujo - torej hitrosti, objektivnosti in zanesljivosti. Pa vendar je na STA, če ne v tem primeru, pa v primeru poročanja o predsedniških kandidatih hitrost prevladala nad objektivnostjo. Na STA naj bi prišlo do pomote - tako Meško -, ko je agencija v tedenski napovedi z dne 26. avgusta objavila napoved dogodka enega izmed predsedniških kandidatov. Šlo je seveda za vladnega kandidata Peterleta.