Hvaljena bodi, denacionalizacija

Pred kratkim je prišlo do izvensodne poravnave med Republiko Slovenijo in rimskokatoliškim samostanom usmiljenk sv. Vincencija Pavelskega, ki jo je požegnala vlada in je slovenski RKC navrgla 221.000 evrov. Gre za nadomestilo za izgubljeni zaslužek na denacionalizirani stavbi, v kateri domuje Okrajno sodišče v Kamniku, ki so jo dobili nazaj v naravi pred dvema letoma.

Denacionalizacija je res pravična, najprej je RKC 21. oktobra 2005 dobila vrnjeno v naravi, potem pa še v denarju. Vse lepo po določbah Zakona o denacionalizaciji, ki je začel veljati 7. decembra 1991. Za nezmožnost uporabe prostorov v obdobju teh štirinajstih let je država RKC nakazala 53 milijonov nekdanjih tolarjev na podlagi poravnave. Do te pa je prišlo po pogajanjih med državnim pravobranilstvom in že omenjenim samostanom, denacionalizacijskim upravičencem, ki je prvotno zahteval kar 858.541 evrov odškodnine, torej dobrih 206 milijonov tolarjev. Vse v skladu z zakonom. Zakonom, po katerem je cerkev dobila v naravi nazaj poslopje, v katerem domuje okrajno sodišče, torej izpostava tretje veje oblasti, ki mora sedaj cerkvi plačevati najemnino. Zaradi nacionalizacije je sedaj cerkev dobila nazaj nepremičnino, ki jo je v spodobnem stanju ohranjal proračunski denar, 221.000 evrov odškodnine, pa še kokoš, ki nosi zlata jajca, saj je država gotovo eden izmed najbolj likvidnih plačnikov najemnin. Kljub vsemu ostaja vprašanje, kdo je v resnici koga.

Dokaj zgovorno je namreč neskladje med odzivom Urada vlade za komuniciranje in ministrstvom za kulturo. Prvi so zapisali, da je RKC zahtevala občutno previsoko odškodnino, po poravnavi izplačana odškodnina pa je po njihovem mnenju "primerljiva z odškodninami po 72. členu ZDEN v podobnih primerih in za podobne objekte". Na kulturnem ministrstvu pa pravijo, da "je vlada s pametnim pogajanjem dosegla, da je izplačana odškodnina bagatelna, saj ne doseže niti četrtine realne vrednosti najemnine, ki bi jo sicer upravičenka prejela, če bi odškodnino uveljavljala na sodišču".