Jože Biščak

 |  Mladina 32  |  Politika

Naftni šok

Dražja nafta resno ogroža ciljno inflacijo

© Mladina

Čeprav črpališča nafte delajo s polno močjo, to ni dovolj, da bi cena nafte ostala enaka, ampak je vse dražja. Nafte namreč na največjih trgih zmanjkuje, tempo pa narekujejo špekulanti na svetovnih trgih. Slovenija, ki na naftnem in bencinskem trgu pomeni le kapljo v morje, lahko vse to zgolj opazuje, storiti pa ne more skoraj ničesar. Maloprodajna cena bencina (če gledamo neosvinčeni bencin NMB95) se je letos že trinajstkrat spremenila in se od konca leta, ko je bilo treba za liter bencina odšteti 187,2 tolarja, povzpela na 205,4 tolarja; liter bencina se je torej podražil za nekaj manj kot desetino. Če bodo cene nafte na svetovnih še naraščale, se bo to v Sloveniji (tudi če bo vlada znižala trošarino s sedanjih 89,031 tolarja na najnižjo možno - 84,489 tolarja) poznalo že sredi avgusta. In tudi pri inflaciji, saj je letos vlada prvič glasno priznala, da ima podražitev bencina precejšen vpliv na inflacijo.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal, Apple Pay ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje.


Jože Biščak

 |  Mladina 32  |  Politika

© Mladina

Čeprav črpališča nafte delajo s polno močjo, to ni dovolj, da bi cena nafte ostala enaka, ampak je vse dražja. Nafte namreč na največjih trgih zmanjkuje, tempo pa narekujejo špekulanti na svetovnih trgih. Slovenija, ki na naftnem in bencinskem trgu pomeni le kapljo v morje, lahko vse to zgolj opazuje, storiti pa ne more skoraj ničesar. Maloprodajna cena bencina (če gledamo neosvinčeni bencin NMB95) se je letos že trinajstkrat spremenila in se od konca leta, ko je bilo treba za liter bencina odšteti 187,2 tolarja, povzpela na 205,4 tolarja; liter bencina se je torej podražil za nekaj manj kot desetino. Če bodo cene nafte na svetovnih še naraščale, se bo to v Sloveniji (tudi če bo vlada znižala trošarino s sedanjih 89,031 tolarja na najnižjo možno - 84,489 tolarja) poznalo že sredi avgusta. In tudi pri inflaciji, saj je letos vlada prvič glasno priznala, da ima podražitev bencina precejšen vpliv na inflacijo.

Ob letošnjem majskem naftnem šoku je ekonomist Franci Križanič sicer optimistično izjavil, da letošnja ciljna letna inflacija (3,4 odstotka) najbrž ni ogrožena, toda v vladnih krogih so od sredine pomladi veliko bolj previdni in menijo, da bo letošnja inflacija okoli 4,5 odstotka. Pa še to samo v primeru, da bi cene nafte ostale na sedanji ravni, česar pa skoraj nihče na svetu ne verjame več. In če bi bil ob sedanjih cenah nafte vpliv na inflacijo 0,6-odstoten, bi se ob še višjih cenah ta vpliv povečal še za dodatne pol odstotne točke, kar pomeni, da bi inflacija konec leta presegla pet odstotkov.

Vendar je to zares najbolj črni scenarij, kljub temu pa bo država zaradi nižanja trošarin ob 10 milijard tolarjev. Sicer je bila najvišja trošarina na liter bencina v zadnjih štirih letih dosežena lani poleti, ko je znašala 94,735 tolarja (takrat je bila prodajna cena bencina brez dajatev 60,932). To razmerje pa se je zaradi dražje nafte v zadnjem letu krepko spremenilo in prodajna cena bencina brez dajatev se je trošarini približala že na manj kot šest tolarjev. Nihče pa si ne upa napovedati, kaj bi se zgodilo, če bi se cene bencina popolnoma sprostile. Nekateri ekonomisti so napovedali, da bi se v tem primeru liter bencina dobesedno čez noč podražil na prek 250 tolarjev.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Konzum

Pri levu, Ljubljana

Z levo roko

Izrael je v evropsko gospodarstvo vložil 66 milijard evrov

Zakaj Evropa genocidu ne zmore reči genocid?

Intervju

»Nekateri odseki avtocest potrebujejo širitev, ker so danes preobremenjeni«

Andrej Ribič, predsednik uprave Darsa