Gibanje brez volilcev

Ko je pred kakim letom predsednik Janez Drnovšek dal ljudem Gibanje za pravičnost in razvoj, je to takoj dobilo malodane mitske razsežnosti. Slovenski narod je v trenutku že videl iz Gibanja vzniklo stranko z nesluteno podporo javnosti in s tem rešitev slovenske politične zagate, ki je nastala ob zmagi desnice.

Stranka seveda ni nastala, so pa se določeni pripadniki gibanja podali na volitve, Gibanje pa je podprlo kandidaturo, ali bolje rečeno dovolilo uporabo imena, še osmim listam po Sloveniji. Njihov izkupiček je sramoten, le v Slovenj Gradcu in Mariboru je Gibanje dobilo po enega mestnega svetnika. V Ljubljani, Kranju, Novi Gorici, Murski Soboti, Lendavi in Brezovici se je Gibanje uvrstilo povsem pri dnu in zaostalo za celo vrsto obskurnih list in strank.

Prav posebej smešna situacija pa je nastala v Mariboru, kjer je Gibanje kot zadnja lista z 1,67 odstotka prestopilo prag mestnega sveta in dobilo svojega svetnika. Ironično je prav v Mariboru lista Stojana Auerja, ki nosi ime "Lista za pravičnost in razvoj" dosegla neverjeten rezultat. Lista je zasedla četrto mesto z 9 odstotki podpore in bo prihodnja štiri leta imela pet svetnikov, Auer pa je med županskimi kandidati prav tako zasedel četrto mesto s kar 16,7 odstotka podpore.

Verjetno bi bili rezultati Gibanja nekoliko bolj ugodni, če bi recimo z enotnih plakatov kukal Drnovšek, a prav on je Gibanju na volitvah naredil najslabšo uslugo. Par dni pred volitvami je namreč predsedniku umrl pes Brodi, Drnovšek pa je odšel na oddih v tujino in javnosti sporočil, da sploh ne bo odšel na volitve. Da je naposled le spremenil svojo odločitev in se pojavil na volišču, je gotovo terjalo nečloveške napore njegovega urada in drugih svetovalcev. Neresen odnos predsednika do določenih svojih projektov je bolje obveščeni del javnosti sicer pričakoval, a to še ne pomeni, da državljani nimajo pravice biti razočarani nad takšnim odnosom svojega prvega človeka.