Paul Haggis / V dolini smrti
In the Valley of Elah, 2007
Marcel Štefančič, jr.
MLADINA, št. 49, 13. 12. 2007
Le še vprašanje časa je bilo, kdaj nas bo tudi Paul Haggis, scenarist Punčke za milijon dolarjev in režiser Usodne nesreče, spomnil, da se ameriški fantje iz Iraka vračajo v kosih. Tudi ko se vrnejo v enem kosu, so v resnici v kosih - razdejani, razžrti, disfunkcionalni, deprimirani, iztrošeni. Irak jih je spremenil v razbiti puzzle, ki ga ne morejo več sestaviti. Od posttravmatičnega sindroma se jim tako meša, da včasih pobijejo svoje bližnje, včasih naključne mimoidoče, včasih pa drug drugega. Tudi Hank Deerfield (Tommy Lee Jones), nekdanji častnik vojaške policije in vietnamski veteran, izve, da se njegov sin Mike (Jonathan Tucker) iz Iraka ni vrnil v enem kosu. Vojska ga sicer najprej obvesti, da je njegov sin iz novomehiške vojaške baze Fort Rudd izginil, in to brez dovoljenja in pojasnila, toda ko se spričo vojaške in policijske apatičnosti preiskave loti sam, ugotovi, da je bil Mike brutalno umorjen. Nekdo ga je 42-krat zabodel. In odvrgel ob cesti. Ko se Hank, tradicionalni pickup macho, ki ve, da ne ve, kaj se dogaja, in ki mora en passant tolažiti tudi svojo zlomljeno ženo (Susan Sarandon), potem detektivsko zavihti pod pult, kjer se mu pridruži tudi samohranilna policistka Emily Sanders (Charlize Theron), naveličana mačizma, ki jo duši, odkrije sinove telefonske video posnetke, ki ne puščajo nobenega dvoma, da se ameriški vojaki v Iraku izživljajo, da se v ubijanju in mučenju zabavajo, da so se povsem vživeli v križarski lik in da v izvrševanju povelj divje pretiravajo.
Marcel Štefančič, jr.
MLADINA, št. 49, 13. 12. 2007
Le še vprašanje časa je bilo, kdaj nas bo tudi Paul Haggis, scenarist Punčke za milijon dolarjev in režiser Usodne nesreče, spomnil, da se ameriški fantje iz Iraka vračajo v kosih. Tudi ko se vrnejo v enem kosu, so v resnici v kosih - razdejani, razžrti, disfunkcionalni, deprimirani, iztrošeni. Irak jih je spremenil v razbiti puzzle, ki ga ne morejo več sestaviti. Od posttravmatičnega sindroma se jim tako meša, da včasih pobijejo svoje bližnje, včasih naključne mimoidoče, včasih pa drug drugega. Tudi Hank Deerfield (Tommy Lee Jones), nekdanji častnik vojaške policije in vietnamski veteran, izve, da se njegov sin Mike (Jonathan Tucker) iz Iraka ni vrnil v enem kosu. Vojska ga sicer najprej obvesti, da je njegov sin iz novomehiške vojaške baze Fort Rudd izginil, in to brez dovoljenja in pojasnila, toda ko se spričo vojaške in policijske apatičnosti preiskave loti sam, ugotovi, da je bil Mike brutalno umorjen. Nekdo ga je 42-krat zabodel. In odvrgel ob cesti. Ko se Hank, tradicionalni pickup macho, ki ve, da ne ve, kaj se dogaja, in ki mora en passant tolažiti tudi svojo zlomljeno ženo (Susan Sarandon), potem detektivsko zavihti pod pult, kjer se mu pridruži tudi samohranilna policistka Emily Sanders (Charlize Theron), naveličana mačizma, ki jo duši, odkrije sinove telefonske video posnetke, ki ne puščajo nobenega dvoma, da se ameriški vojaki v Iraku izživljajo, da se v ubijanju in mučenju zabavajo, da so se povsem vživeli v križarski lik in da v izvrševanju povelj divje pretiravajo.
Film V dolini smrti, posnet po resnični zgodbi, popisani v Playboyu, in tlakovan s protivojnim patosom, melanholično intenzivnostjo in posttravmatično ledenico, pokaže, kako je Bush vojno iz Iraka pripeljal v Ameriko. Ne, Amerika zaradi invazije na Irak ni bolj varna kot prej, ampak bolj ogrožena. Pa ne le zato, ker so se v Ameriko vrnile pošasti, ampak zato, ker so te travme definicijo ameriškega moškega tako spremenile, da bo nova generacija moških spet potrebovala močnega, avtoritarnega, patriarhalnega, ultra patriotskega Očeta, ki jim bo vrnil samospoštovanje in občutek, da druge možnosti niso imeli. In ta Darth Vader bo bolj srhljiv od pošastnih otrok.
ZA +