Posiljena znanost

Spoštovani,

28. oktobra ste objavili članek z naslovom „Posiljena znanost“, kjer je prišlo do zavajanja javnosti. Zapisali ste, navajam: „... Da zadeva ne bi bila tako lahka, so na nekaterih fakultetah temeljiteje vpeljali bolonjsko reformo. Tako morajo študenti FDV na teden napisati veliko število (v povprečju tri) esejev, kar v praksi pomeni, da FDV proizvaja kadre, ki so zmožni hitro pregledati nekaj literature, napisati vsebinsko prazen dokument, ki je formalno in slogovno brezhiben, in seveda obvladajo citiranje po vseh standardih. To je ena od zelo pogostih lastnosti visokošolskega sistema, saj se bo profesor zelo redko posvetil vsebini seminarske naloge, velikokrat pa se bo obregnil ob način citiranja oz. napačno oblikovane odstavke! ...“

Bolonjski sistem študija na FDV resnično predvideva drugačen način študija, kot smo ga bili vajeni v preteklem sistemu (prisotnost študentov na predavanjih, na koncu semestra sledi opravljanje izpita). Novi sistem vsebuje več sodelovanja študentov in zato ne „proizvaja kadrov, ki pišejo vsebinsko prazne dokumente“. Predvsem je velik poudarek na sprotnem, celoletnem delu študentov, kar pomeni uvajanje številnih oblik dela oz. obveznosti pri predmetih, ki jih do sedaj niso bili vajeni. Mednje sodijo predvsem delo v študijski skupini z učiteljem, aktivno sodelovanje na seminarjih (vnaprejšnja priprava študentov na vsebine, ki se bodo obravnavale), priprava različnih (krajših in daljših) pisnih izdelkov ter seminarskih in raziskovalnih nalog. Za vsako obliko dela (predavanja, vaje, seminarske naloge, izpit, krajše pisne naloge ipd.) dobi študent kreditne točke. Ena kreditna točka pomeni 25 do 30 ur dela študenta. Količina dela je tako omejena s številom kreditnih točk, kar pomeni, da se pri posameznem predmetu določi toliko obveznosti, da ustrezajo številu kreditnih točk (več pa ne).

Kakšne obveznosti bodo pri predmetu, je letno določeno z učnim načrtom predmeta, vse obveznosti skupaj pa ne morejo predstavljati večje obveznosti, kot je določena s številom kreditnih točk. Ob tem pa je potrebno poudariti, da se obveznosti od predmeta do predmeta zelo razlikujejo, zato je pisanje o treh esejih na teden nenatančno, površno in posreduje napačne informacije. Povprečno število esejev (in drugih oblik dela) je na splošno težko oceniti, saj je veliko predmetov izbirnih, kar hkrati pomeni, da se situacija spreminja od posameznika do posameznika in je odvisna od oblik dela pri obveznih in izbirnih predmetih, ki jih je študent izbral. Študent lahko tudi sam vpliva na število obveznosti, ki jih bo med študijem opravil, saj so učni načrti - in s tem oblike dela - znani že v času vpisa, ko se odloča o tem, katere predmete bo izbral. Izbere lahko torej predmete, ki mu (tudi s tega vidika) bolj ustrezajo.

Hkrati naj opozorimo, da pisanje slogovno ustreznih ter v skladu s standardi citiranja in zahtevami formalnega oblikovanja korektno pripravljenih pisnih izdelkov ni nepomembno; to je ena od kompetenc, ki jih mora študent pridobiti v času študija in z njihovo uporabo pri pripravi različnih besedil izkazuje znanje s tega področja.

Z lepimi pozdravi,