Številka 47/2011

Darko Rudaš: "Želim si družbenih sprememb."

V politiko sem vstopil leta 1998, ko sem postal svetnik v občinskem mestnem svetu, lani pa so mi volivci na lokalnih volitvah podelili četrti mandat zapored, kar razumem kot potrditev svojega dosedanjega dela. Za poslanca na listi TRS kandidiram zato, ker odpira nova vprašanja o razvoju države in zagovarja odprtost do vseh, tudi marginalnih družbenih skupin. Sam izhajam iz družbenega obrobja, iz romskega naselja. Sistem izobraževanja mi je omogočil, da sem postal izobražen Rom, uspešen podjetnik in odgovoren državljan Slovenije. Želim si družbenih sprememb, ki bi vsakemu omogočile napredovanje po njegovih sposobnostih. Program stranke TRS je pogumen korak v tej smeri.

Dr. Marko Kranjec: „Treba se bo sprijazniti s počasnejšo rastjo, morda tudi ničelno.“

Kriza v območju evra se vse bolj zaostruje. Okužba se je razširila tudi na nekatere osrednje države z evrom. Mnogi analitiki zato rešitev vidijo v Evropski centralni banki, ki da bi morala postati posojilodajalec v skrajni sili. Vendar guvernerji, tudi dr. Marko Kranjec, guverner Banke Slovenije, takšnemu reševanju krize vsaj za zdaj ostro nasprotujejo. Vztrajajo, da morajo države svoje finance spraviti v red same in da rešitev ni v tiskanju denarja.

Katarina Kresal: "Lista Gregorja Viranta je za vitko, LDS pa za enostavno državo. Vitko klestiš, enostavno poenostaviš."

Katarini Kresal, nekdanji ministrici za notranje zadeve, so v letih vladanja očitali marsikaj. Od tega, da je „pasja princesa“, pa do tega, da je samo podaljšana roka močnega odvetnika. Kresalova očitke zanika, pravi, da je žrtev medijskega linča, in verjame, da se bo LDS uspelo uvrstiti v parlament.

Rambo Amadeus: „Turbofolk je nekritična uporaba tehnologije“

Antonije Pušić (1963), sodi med najzanimivejše ustvarjalce postjugoslovanske scene. S svojimi satiričnimi besedili o vsakdanjih težavah ljudi in o neumnostih lokalne politike ter s kombiniranjem zahodnjaške glasbe in etno motivov je odločilno vplival na generacije reperjev v Srbiji, Bosni in tudi na Hrvaškem. Ko je Antonije Pušić leta 1988 iz črnogorskega Hercegnovega prišel v Beograd, si je nadel ime Rambo Amadeus, zvrst glasbe, ki jo je izvajal, pa označil za „turbofolk“. Od takrat je vseh minulih 20 let Pušić z umetniškim likom Ramba in s „turbofolkom“ svojevrsten kronist dogajanja na območju nekdanje Jugoslavije