Javno pismo ob gladovni stavki Mihe Turšiča

KSEVT je monument, ki vzbuja entuziazem. Ne le moj, naš, slovenski, entuziazem se globalno širi po Evropi in po svetu. Z entuziazmom navdaja že samo dejstvo, da KSEVT sploh stoji, da je bil postavljen v teh pritlehnih in maloumnih časih nenehnega krčenja in rezanja, da ga je bilo mogoče zgraditi na podlagi navdušujoče vizije in neizmerne energije nekaj posameznikov, da je postavil program, ki presega vso lokalno zamejenost, sega preko običajne samobitnostne nacionalne naravnanosti slovenske kulture in ki, dobesedno, sega do zvezd. Šele kultura, ki je zmožna seči preko same sebe, je lahko zares kultura.

Tako je videti kar neverjetno, da Ministrstvo za kulturo ni zmožno prepoznati, da se je zgodilo nekaj izjemnega, da sta takšen objekt in takšen program vsekakor stvar javnega nacionalnega interesa v kulturi in da si zaslužita potrebna sredstva. Namesto tega imamo izgovore in sprenevedanje glede pristojnosti in šikaniranje glede računovodsko-birokratskih zapletov, ki bi se z malo dobre volje lahko hitro uredili. Na eni strani navdušujoča vizija, ki napaja KSEVT, na drugi strani pomanjkanje sleherne vizije na strani Ministrstva za kulturo. Pomanjkanje vsakega posluha in razumevanja v primeru KSEVTa se vpisuje v širši vzorec, kjer Ministrstvo ne zmore ponuditi drugega, kot da nadaljuje s krčenjem in rezanjem, ki sta sicer stalnica kulturne politike v Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih in k čemur so kolektivno prispevale leve in desne vlade. Videti je, da nič ni naši kulturi tako nevarnega in zanjo tako škodljivega, kot so naša ministrstva za kulturo.

Zdi se mi, da ne govorim le v svojem imenu, temveč v imenu večine slovenske kulturne javnosti, ko se solidariziram z Miho Turšičem, človekom pogumne vizije in neizmerne energije, in od Ministrstva terjam, da obstoj in financiranje KSEVTa nemudoma postavi na novo podlago in omogoči njegovo nadaljevanje in razmah. Gladovna stavka je drastično in prostovoljno dejanje, a to dobesedno gladovanje zdaj služi kot emblem tega, kako slovenska kulturna politika kulturo sili k metaforičnemu neprostovoljnemu gladovanju.

Draga bralka, dragi bralec. Kdor želi danes ohraniti trezno glavo, mora imeti dostop do kakovostnih informacij.
Svet je, žal, nasičen z informacijskim šumom, dobre in premišljene analize, komentarji, recenzije in napovedi pa so v Mladini dostopni zgolj naročnikom. Ta prispevek smo za vas izjemoma odklenili.
Naredite tudi vi kaj zase, postanite naš naročnik in preizkusite Mladinin učinek.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Konzum

Pri levu, Ljubljana

Z levo roko

Izrael je v evropsko gospodarstvo vložil 66 milijard evrov

Zakaj Evropa genocidu ne zmore reči genocid?

Intervju

»Nekateri odseki avtocest potrebujejo širitev, ker so danes preobremenjeni«

Andrej Ribič, predsednik uprave Darsa