Bogomir Kos je eden od bolj izkušenih slovenskih bančnikov. V začetku devetdesetih let je vodil agencijo za sanacijo bank, nekakšno slabo banko, ki je od treh največjih slovenskih bank prevzela slaba posojila in jim v zameno dala obveznice z jamstvom države. To je bila po oceni tujih strokovnjakov do tedaj najuspešnejša sanacija bančnega sistema v svetu. Od leta 1993 do 1995 je bil namestnik guvernerja Banke Slovenije Franceta Arharja, nato je bil namestnik direktorja Združenje bank Slovenije, pa član uprave Abanke in nato svetovalec direktorja Klirinško-depotne družbe. V začetku 2007 se je zaposlil v Probanki, kjer je sprva vodil oddelek za upravljanje tveganj, od leta 2012 do likvidacije te banke pa je bil predsednik uprave. Zdaj je svetovalec vodstva KD Group. Prepričan je, da likvidacija Probanke ni bila potrebna, da bi se ji lahko izognili in da je Banka Slovenije pri likvidaciji vztrajala zaradi pritiskov iz Frankfurta.
Po poletju, ki je potolklo kar nekaj vročinskih rekordov, na področju podnebnih sprememb postaja vse bolj vroče. Bliža se namreč decembrska mednarodna podnebna konferenca, na kateri naj bi se svetovne države končno strinjale o čem več kot zgolj o tem, da je ukrepanje potrebno. Dr. Lučka Kajfež Bogataj, slovenska članica Medvladnega odbora za podnebne spremembe pri Združenih narodih (IPCC), je optimistična kot že dolgo ne. Pa čeprav s kritiko na račun tako domače kot mednarodne situacije ne skopari.
Te dni se je kot gostja Stripolisa pri nas mudila Nina Bunjevac, avtorica grafičnega romana Očetnjava, o katerem pohvalno govorijo mediji velikega formata. Je hči terorista in četniške ikone Petra Bunjevca, ki je – dokler ni nekega dne leta 1977 v neki kanadski garaži, menda po nesreči, eksplodirala bomba – pomagal kovati nacionalistične velikosrbske načrte. Ti so vključevali zrušitev komunistične oblasti in ponovni vzpon Kraljevine Jugoslavije, s svojo odsotnostjo pa je dal podlago delu svoje hčerke. Nina Bunjevac poskuša razumeti, kako intimno vpliva na politično in obratno. Je Kanadčanka, Srbkinja ali – še najraje – Jugoslovanka.
Izjave tedna
»Za odgovor gladovno stavkajočemu ima država še precej časa in se ji nikamor ne mudi, saj človek brez hrane ne umre tako hitro.«
Kolumne
Grega Repovž: Kdo si torej laže?
»Evropa, ki je vse svoje bogato znanje posvetila ženskam, tkanini, žogam in strojem, ne ve, kje naj začne, česa naj se loti in kam naj se pravzaprav odpravi, v grozi pred svojimi lastnimi utvarami,...
Janko Lorenci: Volivec
Med negibnostjo in treznjenjem
Bernard Nežmah: Izguba spomina
Sirija v Ljubljani
Dr. Bogomir Kovač: Zaupajte podatkom
Nobelov nagrajenec Deaton spada med tiste ekonomiste, ki razumejo, da dejanska tržna gospodarstva in ljudje v njih ne delujejo po nekakšnih ekonomskih zakonih in trdnih modelih
Maja Novak: Kolonializem v treh slikah
O generalih, novodobni žlobudravščini in slabi banki
Vlado Miheljak: V službi resnice
(Nova oblačila, stranke in mediji za nagega cesarja )
Polemika
Kaj je narobe z revolucijo?
Ali je bila revolucija med NOB upravičena? Seveda. Pravni red Kraljevine Jugoslavije je bil krivičen, zaradi česar je bila revolucija potrebna.
Kultura
Portret
Perica Jerković, stand-up komik
Od begunca do sinonima za kakovostno stand-up komedijo
Ulica
Alicia, Ponyboy in Ian: »Stay gold!«
Slaba izvedba dobrega nastopa
Predsednik v muzeju
Hudo
Jojo joga
Kritika
Samo bedaki in konji
Rokova modrina, Slovensko mladinsko gledališče, Ljubljana
7. bienale vidnih sporočil Slovenije, Narodna galerija, Ljubljana