Boris Matić

 |  Mladina 18  |  Družba

Mavrični terorizem

Kako z valjčkom za barvanje uničiti vasi in mesta

Zadnja leta se zdi, kakor da v Sloveniji poteka tekmovanje, kako bi bila vsaka hiša čim bolj drugačna od drugih, prav posebej pobarvana, da bo le unikatna. Stranski učinek te tekme je počasen razpad naših vasi in mest. Primer mavričnega terorizma na Dolenjskem.

Zadnja leta se zdi, kakor da v Sloveniji poteka tekmovanje, kako bi bila vsaka hiša čim bolj drugačna od drugih, prav posebej pobarvana, da bo le unikatna. Stranski učinek te tekme je počasen razpad naših vasi in mest. Primer mavričnega terorizma na Dolenjskem.
© Borut Peterlin

Moja hišica, moja svobodica

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal, Apple Pay ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje.

Naroči

Boris Matić

 |  Mladina 18  |  Družba

Zadnja leta se zdi, kakor da v Sloveniji poteka tekmovanje, kako bi bila vsaka hiša čim bolj drugačna od drugih, prav posebej pobarvana, da bo le unikatna. Stranski učinek te tekme je počasen razpad naših vasi in mest. Primer mavričnega terorizma na Dolenjskem.

Zadnja leta se zdi, kakor da v Sloveniji poteka tekmovanje, kako bi bila vsaka hiša čim bolj drugačna od drugih, prav posebej pobarvana, da bo le unikatna. Stranski učinek te tekme je počasen razpad naših vasi in mest. Primer mavričnega terorizma na Dolenjskem.
© Borut Peterlin

Moja hišica, moja svobodica

Moja vas je lahko bonboniera

Le čevlje sodi naj kopitar

Epidemija se širi

Po črki zakona

Med iskrenimi hišami

Med iskrenimi ljudmi

  • V soseski BS3 družbo visoki svetlo rumeni stolpnici delajo nižji bloki, ki so bili pred kratkim prebarvani v kričeče oranžno. Še huje. Sosednji niz nizkih blokov je popolnoma drugačen.
  • Iz raščenih naselij, kjer so bile vse hiše podobne ali pa vsaj med seboj skladne, s samovoljnimi odločitvami oblikovno neizobraženih posameznikov rastejo naselja, ki še najbolj spominjajo na čudne bonboniere.
  • Nova barva cerkve sv. Terezije na Kodeljevem je nazoren primer, kako pomemben je točen barvni odtenek. Nekdaj umirjeno, opečnato rdečo je nadomestila rdečkasto roza barva, ki ne ustreza izvirni in bode v oči.
  • Večstanovanjski »socialistični« bloki v Štepanjskem naselju so ozaljšani s sladolednimi barvami kot ogromne lizike. Vprašanje je, ali je zaradi tega barvnega hrupa soseska res lepša
  • Fasade iz prefabriciranih betonskih plošč so se stanovalcem naselja BS3 očitno zdele prepuste, zato so jih osvežili s pastelno rumeno barvo. Toda ne vse, pač pa samo četrtino enega bloka, pa še temu so dodali oranžne balkone. S strahom gre pričakovati barvanje sosednjih stolpičev.
  • Prebivalci vrstnih hiš prav tako iščejo svojo individualnost. S samovoljno izbranimi barvnimi zaplatami so želeli poživiti prej enolične vrstne hiše, a je učinek porazen zaradi pomanjkanja usklajevanja med sosedi
  • Mavrični terorizem se pojavlja tudi pri novogradnjah. Investitor ali arhitekt je svojo hišo očitno želel poudariti, vprašanje pa je, ali si kdo sploh želi kupiti stanovanje v takem objektu.
  • Žareča novogradnja v Ljubljani. S svojo barvo in umestitvijo ob ovinek zna nekoč povzročiti še kakšno prometno nesrečo.
  • Najburnejši odziv, kar zadeva videz hiš, je v zadnjem času sprožila apartmajska hiša arhitektov Gregorc Vrhovec v Podkorenu. S svojim črnim lesom se nanaša na gospodarske objekte tega območja, a je prebivalcem šla izredno v nos. Če bi bila enake višine in oblike, hkrati pa bi bila neavtohtono obdelana v svetli marelični barvi z belimi okvirji okoli oken, gotovo ne bi bilo pripomb, tako pa je s svojo iskrenostjo povzročila škandal.
  • Iskrenost materiala je nekaj, česar Slovenci nismo vajeni. Iskrenost dosledno izraža armiranobetonska hiša arhitektov Bevk Perović v ljubljanski Rožni dolini, ki nosilni material pušča viden, izolacijo objekta pa obrača navznoter.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:

Preberite tudi

Konzum

Pri levu, Ljubljana

Z levo roko

Izrael je v evropsko gospodarstvo vložil 66 milijard evrov

Zakaj Evropa genocidu ne zmore reči genocid?

Intervju

»Nekateri odseki avtocest potrebujejo širitev, ker so danes preobremenjeni«

Andrej Ribič, predsednik uprave Darsa