Mladina 18/2010

Dr. Lučka Kajfež Bogataj, klimatologinja

Od našega zadnjega intervjuja z dr. Kajfež Bogatajevo je minilo razmeroma malo časa, slabo leto in pol. A v tem času se je na področju boja proti podnebnim spremembam in znotraj klimatološke znanosti zgodilo toliko prelomnih dogodkov, da je bil za nov pogovor tako rekoč že skrajni čas. Od propadlega podnebnega vrha v Koebenhavnu in razkritja kočljive zasebne korespondence med vodilnimi klimatologi (t. i. afere ClimateGate) do odkritja napak v poročilu Medvladnega odbora za podnebne spremembe pri Združenih narodih (IPCC). Vse skupaj je zaznamovalo tudi njen pogled na dogajanje v zvezi s podnebnimi spremembami.

Samuel Žbogar, zunanji minister

Samuel Žbogar po svojem bistvu ostaja diplomat. Je človek, ki deluje umirjeno tudi v najbolj viharnih časih, česar se je očitno navzel na delovnih mestih med službovanjem v velesilah, kot diplomat v Washingtonu in Pekingu, ter ob pogajanjih z Natom. O diplomatih sicer pravijo, da so neustvarjalni, naučeni poslušnosti. A Žbogar meni, da so to ljudje s prevelikim egom, ki, če jih spraviš v pravilne odnose, lahko postanejo izvrsten vir ustvarjalnih zamisli. Že čez mesec, ko bomo v Sloveniji imeli referendum o arbitražnem sporazumu, bomo videli, ali je njegov recept uspešen. Ali je torej s svojo spretnostjo znal iz slovenskega egoizma izluščiti kaj univerzalnejšega.

Dr. Mojmir Mrak: »Reševanje Grčije pomeni tudi reševanje evra.«

> Po moji oceni je pomembno, da evroobmočje v tem trenutku ni odreklo finančne pomoči Grčiji. Če bi to storilo, bi to dejansko zadalo močan udarec celotnemu evroprojektu. Ne pravim, da bi evro kar propadel, bi pa to močno negativno vplivalo na kredibilnost skupne valute. Grški finančni paket razumem kot nekakšno kupovanje časa. Vsaj začasno naj bi pomiril finančne trge in tako omogočil politiki, da se odloči,...