Mladina 17/2010
30. april 2010
29. 4. 2010 | Mladina 17 | Družba#MLADINA_PLACLJIVO#
Gorazd Božič je eden od ustanoviteljev in vodja Slovenskega centra za posredovanje pri omrežnih incidentih (SI-CERT), ki usklajuje obveščanje in reševanje varnostnih problemov v računalniških omrežjih v Sloveniji, od vdorov do okužb in poskusov kraj identitete. SI-CERT že leta 1995 deluje v okviru Arnesa, Akademske in raziskovalne mreže Slovenije. Je tudi slovenski predstavnik v upravnem odboru Evropske agencije za omrežno in informacijsko varnost (ENISA).
29. 4. 2010 | Mladina 17 | Družba#MLADINA_PLACLJIVO#
Ni podjetja, ki bi bilo v razpravi o (ne)spornosti gensko spremenjenih rastlin omenjeno večkrat kot ameriška korporacija Monsanto, ki je brez dvoma največji igralec na hitro rastočem trgu rastlinske biotehnologije. In večinoma, če ne celo vedno, je Monsanto predstavljen negativno, po navadi brez možnosti odgovora, brez »uravnoteženja«. Zato smo priložnost, ko se nam je ponudila, seveda izkoristili. Dr. Thomas E. Nickson je vodja regulatornih politik za biotehnologijo v Monsantu. V Ljubljani se je udeležil sestanka ad hoc tehnične ekspertne skupine za ocenjevanje in obvladovanje tveganj pri Združenih narodih, v kateri so združeni strokovnjaki za biotehnologijo iz javnega in zasebnega sektorja in katere namen je oblikovanje smernic za učinkovitejše postopke upravljanja tveganj, ki jih prinaša raba genske tehnologije. Med obiskom si je vzel tudi čas za enourno predavanje na Biotehniški fakulteti, po njem pa smo ga povabili na pogovor. Ker se za intervju nismo vnaprej dogovorili z Monsantovo PR-službo, je v odgovorih, to je med pogovorom večkrat poudaril, izražal svoje osebno mnenje, vendar to kljub temu zelo dobro osvetljuje razmišljanje druge strani v razpravi o gensko spremenjenih organizmih.
29. 4. 2010 | Mladina 17 | Politika#MLADINA_PLACLJIVO#
Dr. Vlasta Jalušič, politologinja
Poboji v Srebrenici, izbris v Sloveniji in ruandski genocid so bili za nas trije popolnoma neodvisni dogodki. Toda dr. Vlasta Jalušič jih je v svoji zadnji knjigi združila v en sam fenomen, zato da bi z njimi ilustrirala eno od največjih težav našega časa. Sama jo imenuje zlo nemišljenja. Tisti, ki so aktivno sodelovali v kolektivnem vrenju ob žametnih revolucijah konec osemdesetih, dobro vedo, na kaj Jalušičeva opozarja. Bodisi da temu rečemo apatija, demokratični deficit, pomanjkanje vizije ali kaj podobnega. Ta kriza gotovo ni ekonomska. Sicer pa je Jalušičeva politologinja. Je ena izmed ustanoviteljic Mirovnega inštituta, profesorica na FDV, predavateljica po univerzah od Dunaja do Budimpešte. Bila je na čelu ženskega gibanja, zavzemala se je za človekove pravice in se ubadala z dezintegracijo Jugoslavije.
Izjave tedna
Iz izkušenj lahko rečem, da imam srečo. Eni imajo takšne roke, kot da jih je prevozil buldožer.«
Kolumne
Kultura


