Mrakovo opozorilo

Slovenija mora sprejeti pokojninsko reformo v obliki, ki jo je predlagala vlada, pravi profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti dr. Mojmir Mrak

Kriza evroobmočja je nedvomno zelo resna in kaže, da se državam članicam ne uspe dogovoriti o sistemskih rešitvah, ki so nujno potrebne, če želimo, da evro ne le preživi sedanjo krizo, temveč da na srednji in daljši rok resnično postane ena od najpomembnejših svetovnih valut, pravi profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti dr. Mojmir Mrak. Evropske komisije v celotnih razmerah priprave nove sistemske ureditve evroobmočja po njegovih besedah ni mogoče kritizirati, da ni predlagala rešitev. Večji problem je pri državah članicah samih, ki se preprosto ne morejo sprijazniti z dejstvom, da monetarna unija zahteva višjo stopnjo fiskalne in tudi politične integracije, kot smo jo pripravljeni sprejeti.
Po Mrakovem mnenju je prenagljeno govoriti o ukinitvi evra oziroma o izstopu nekaterih članic iz evroobmočja. »Prepričan sem, da bodo države članice skušale vzpostaviti institucionalno trden evro, vendar pa se bo kriza morala še poglobiti. Izkušnje namreč kažejo, da je EU pripravljena sprejemati najtežje politične odločitve šele v trenutkih, ko je pod pritiskom. Mislim, da še nismo na tej točki,« nam je pojasnil. Do morebitnega razpada evroobmočja bi po njegovem mnenju lahko prišlo šele potem, ko bodo ključne države evra, zlasti Nemčija, ugotovile, da v evroobmočju pač ni pripravljenosti za celovito institucionalno reformo.
»V takšni situaciji bi se lahko zgodilo, da bi nekatere države želele zapustiti evro. Če bo do tega prišlo, potem bo po mojem mnenju to posledica pritiska od najmočnejše države ali skupine močnih evrodržav in ne od tako imenovanih šibkih držav,« razlaga Mojmir Mrak.
Kakšne spremembe upravljanja evra so potrebne, da evro v prihodnje v takšne težave, kot jih ima zdaj, ne bi več zabredel? »Del teh sprememb je že bil uveden. Gre za vsebinsko reformo Pakta o stabilnosti in rasti, ki sedaj poleg fiskalnih dejavnikov upošteva tudi uspešnost oziroma neuspešnost držav na področju konkurenčnosti in odpravljanja plačilnobilančnih neravnotežij. Do pozitivnih sprememb je prišlo tudi v sistemu odločanja glede uvedbe postopkov proti državam, ki kršijo dogovorjene usmeritve vodenja ekonomskih politik. Drugi ključni segment je seveda vzpostavitev stalnega mehanizma za reševanje kriz. Gre za ustanovitev nekakšnega evropskega denarnega sklada, ki naj bi začel delovati od sredine leta 2013, ko poteče mandat sedanjemu začasnemu mehanizmu. V sklopu priprave tega mehanizma pa bo treba najti tudi pameten odgovor na to, kako v reševanje kriz vključiti zasebni sektor. Oziroma povedano bolj neposredno, kako vzpostaviti mehanizem za restrukturiranje dolgov zadolženih držav evroobmočja. Vzpostaviti bo treba nekaj podobnega, kot sta Pariški klub in Londonski klub za restrukturiranje bančnih kreditov,« nam je razložil profesor Mrak.
Na vprašanje, ali vidi Slovenijo zaradi problemov pri sprejemanju pokojninske reforme kot morebitno tarčo špekulantov, zaradi katerih se kriza med članicami širi kot virus, pa odgovarja, da Slovenija mora sprejeti pokojninsko reformo v obliki, ki jo je predlagala vlada, ali vsaj zelo podobni tej.
»Če bo reforma sprejeta v bistveno milejši obliki, potem bo seveda njen javnofinančni učinek majhen, če ne kar zanemarljiv. Sprejetje takšne reforme pa bi bil brez dvoma element, ki bi ga bonitetne hiše močno upoštevale pri ocenjevanju bonitete Slovenije. Zadnje znižanje bonitete Madžarski je več kot jasen opomin v tej smeri,« opozarja Mojmir Mrak.