Mladina 49/2010

Dr. Karol Jakubowicz: "Demokracije ne more biti nikoli preveč"

V nedeljo se nam obeta referendum o zakonu o RTV Slovenija, že drugi v slovenski referendumski zgodovini. Ko smo morali leta 2005 zaradi iste teme prvič na volišča, so nas medijski strokovnjaki opozarjali, da je zakon, ki nam je bil v razgretem političnem ozračju prepuščen v odločanje, sporen. A smo ga vseeno potrdili. Strokovnjaki trdijo, da je tokratni zakon boljši. Kljub temu se je tudi ta znašel na referendumu. Kako bomo glasovali, je za zdaj nemogoče napovedati. Izid bo, kot kaže, tesen.
Med strokovnjaki, ki so temeljito prebrali oba zakona o RTV Slovenija, dosedanjega (“Grimsovega”) in novega, je tudi dr. Karol Jakubowicz, poljski disident in eden največjih strokovnjakov za javne radiotelevizije. Na Poljskem je zasedal skoraj vse pomembnejše položaje, ki so bili kakorkoli povezani z javno RTV, v času prvega referenduma o slovenskem RTV-zakonu pa je vodil odbor za medije pri Svetu Evrope. Ko je prebral osnutek takratnega zakona, ga je brez zadržkov razglasil za “recept za katastrofo”. Zaradi tega je bil pri nas deležen osebnih diskvalifikacij, a po petih letih ugotavlja, da je imel zelo prav. In kaj meni o novem zakonu o RTV? Vidi ga kot očitno izboljšavo v primerjavi z dosedanjim zakonom, kot velik korak naprej. A ker so ga izkušnje naučile, da bi morali biti vedno pripravljeni tudi na najbolj črne scenarije, kljub temu opozarja, da ima tudi ta nekaj pomanjkljivosti.

Cveta Zalokar Oražem: "Po dolgem premisleku sem se odločila, da opozorim na nekatere probleme v stranki"

Je v krizi Zares, ki je na slovensko politično prizorišče prišel s sloganom nove politike? Je v krizi koalicijska politika? So v prostem padu kar vse politične stranke, celo državne ustanove? Se je začel »reset« Slovenije? Delček te zgodbe se je v zadnjih dveh tednih zavrtel okrog usode bivše vodje poslanske skupine Zares Cvete Zalokar Oražem, ki se je odločila za drznejšo držo - kar ni ravno v navadi pri poslancih, katerih kariera je v Sloveniji v rokah strankarskega aparata. Zaradi razhajanj glede projekta TEŠ 6 in afere Ultra je konec novembra napovedala, da razmišlja celo o odhodu iz politike. No, po štirinajstdnevnih pogovorih je Oražmova sicer odstopila kot vodja poslanske skupine, ostaja pa poslanka. Kaj se je torej zgodilo v zakulisju?