Marko in njegova pravica

Kolumnist Dnevnikovega Objektiva Marko Crnkovič je v sobotni kolumni razkril, da je medijski inšpektor ministrstva za kulturo izdajatelja časopisa in njegovega urednika Mirana Lesjaka oglobil za 1.168,42 evra, ker je bil sam v enem od naslovov kolumne preveč ustvarjalen. Ali pa premalo, saj ga je zapisal v angleščini: "I feel politics". Ker gre za parafraziranje kritiziranega slogana države, je v Objektivu Crnkovič zapisal tale argument. "Toda poglejte si to hinavščino! Napol pismena država, ki brez priokusa žagovine ne zna napisati niti enega stavka v slovenščini, se lahko afna po angleško, jaz kot vrhunski stilist pa ne!" Kolumno konča z ugotovitvijo, da se svoboda začne pri naslovih, a ko pride do političnih intervencij ter lastniških in oglaševalskih pritiskov, "je je že konec". In tukaj ima prav.

Crnkovič pa je na vmešavanje države, lastnikov in drugih, kot jim je sam rekel, bavbavov, nekoč gledal manj zaskrbljeno. Oktobra lani je namreč v istem časopisu zapisal, da so vplivi vlade in lastnikov pač "nevšečnosti, na katere lahko človek naleti". Dva tedna pozneje je tudi trdil, da ostaja pri mnenju, da je bila peticija, ki jo je podpisalo 571 novinarjev, majhen, toda "eksploziven kup tendencioznega in politikantskega nakladanja, ki je slovenskim medijem bolj škodovalo kot pa koristilo". Crnkovič zato ni podpisal nobene od takratnih dveh peticij o novinarski svobodi, za katero se je Crnkovič oktobra spraševal, ali ni ob naraščajoči komercializaciji medijev v veliki meri iluzija. Nekaj mesecev pozneje pa je očitno drugače. Problem pritiskov in vmešavanja države v medije naj bi obstajal le takrat, ko ogroža vrhunske stiliste, ne pa, ko ovira delo "običajnih" novinarjev.