Marina Petrella, varovanka Carle Bruni
Nov balon - kreditne kartice
Kdo prihaja in kdo odhaja
Denar v Škripcih
Iskanje reda v diplomaciji
Kaj nas čaka?
Globoka država
Roman Zakšek
Kraljičini prostori za osvežitev
Medvedi pred vrati
Raziskujte vendar!
(Pre)velika vnema
Svet: Kratke novice
Nagrada za arogantnost
Čezmejno nakupovanje
Spet brez izbire
Zadržki o papežu Piju XII.
Politična trgovina s pravico do splava
Pekarna se noče preseliti
Konec burnega obdobja?
Ogorčeni rektorji
Kalkulator: Kratke novice
Koliko zlorab?
Medijska nesvoboda
Obisk Elizabete II.
Osamljenost tekača na dolge proge
Uničujoča spirala nasilja miruje
Strasti komercializacije
Državno novinarstvo
Slovenski klasiki
23. 10. 2008 | Mladina 43 | Svet#MLADINA_PLACLJIVO#
»Odstiramo plasti življenja v socializmu«
Dr. Thomas Lindenberger, direktor Centra za raziskovanje novejše zgodovine in profesor na Univerzi v Potsdamu, že dve desetletji raziskuje zgodovino socialističnih režimov. V središču njegovega raziskovanja so zapletena razmerja med nekdanjima Zvezno republiko Nemčijo (ZRN) in Nemško demokratično republiko (NDR), posebno skrb pa namenja zgodovini vsakdanjega življenja v obeh Nemčijah in drugih socialističnih družbah. »Raziskave na tem področju so šele na začetku,« pravi dr. Lindenberger. In dodaja: »Moje analize pa kažejo, da je najzanimivejše življenje v socializmu potekalo mimo partije in voditeljev.«
23. 10. 2008 | Mladina 43 | Politika#MLADINA_PLACLJIVO#
»Zanimalo me je, kje raziskujejo. Odgovor je bil: doma.«
Dr. Dejan Škorjanc je profesor na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru in član Sveta za visoko šolstvo, v katerem je do nedavnega predsedoval senatu za akreditacije, ki odloča o podeljevanju licenc novim visokošolskim študijskim programom in zavodom. Ta pristojnost je bila senatu podeljena na podlagi odločbe ustavnega sodišča, ki je presodilo, da Svet za visoko šolstvo lahko opravlja funkcijo licenciranja visokošolskih programov in zavodov le, če se loči od vlade in postane neodvisen organ z ustreznimi delovnimi telesi.
Na seji akreditacijskega senata v začetku tega meseca so člani senata s petimi glasovi za in tremi glasovi proti trem zasebnim fakultetam - Fakulteti za uporabne družbene študije, Evropski pravni fakulteti in Fakulteti za državne študije - dali soglasje za združitev v univerzo z imenom Nova univerza. Dr. Škorjanc je na seji odstopil s položaja predsednika in člana senata za akreditacijo. Na isti seji je odstopil tudi član sveta prof. Janko Prunk.
Vloga predlagateljev (dr. Peter Jambrek, dr. Miha Pogačnik, dr. Matej Makarovič, dr. Matevž Tomšič ...) za ustanovitev Nove univerze - tako ime zato, ker jim vlada ni dovolila uporabe pridevnika »slovenska« - je bila pred oktobrskim glasovanjem že dvakrat zavrnjena. Drugo glasovanje je upravna inšpekcija razveljavila, ker naj postopek ne bi bil v skladu z zakonom, saj ga ni vodila oseba z opravljenim izpitom iz upravnega postopka.
Škorjanca je minuli teden v prostorih fakultete iskal kriminalist. Sumili naj bi ga zlorabe položaja uradne osebe v postopkih verifikacije študijskega programa, postopek proti njemu pa naj bi po pisanju Dnevnika sprožil nekdanji rektor Univerze v Mariboru Ludvik Toplak, ki si prizadeva za verifikacijo dveh študijskih programov, ki naj bi jih izvajali v okviru Evropskega središča Maribor, samostojnega visokošolskega zavoda, katerega lastnik je.
23. 10. 2008 | Mladina 43
Stojan Petrič, Skupina Kolektor
Šestdesetletni Stojan Petrič je že petnajst let predsednik Skupine Kolektor, največjega svetovnega proizvajalca komutatorjev za elektromotorje. Družba s sedežem v Idriji ima skoraj 2700 zaposlenih v osemnajstih proizvodnih podjetjih v Sloveniji, Nemčiji, Južni Koreji, ZDA, na Kitajskem, v Braziliji, Iranu in Bosni. Zaradi mednarodne finančne krize, ki že posega v realni sektor, bo dobiček na ravni celotne Skupine v letošnjem letu kar za polovico nižji od lanskega. Petrič intervjuje daje redko. To, da je naredil izjemo, je dokaz, da sedanje gospodarske krize ne gre podcenjevati.
Izjave tedna
«Če do prihodnjega septembra ne bo sprejet zakon o rentah za vrhunske športnike, bom razmislil tudi o nastopanju za drugo reprezentanco.«
Kolumne
Grega Repovž: Brez 100 dni
Ne predvolilne obljube, ne sestava koalicije, ne koalicijska pogodba ne povedo o kakovosti posamezne vlade toliko kot njena kadrovska sestava. Koalicijska pogodba je lahko izreden dokument, toda če...
Jurij Gustinčič: Zaupanje
Strast do bogastva sodi med najmočnejše človeške instinkte, z njo se ni šaliti
Dr. Bogomir Kovač: Enajst let kasneje
Politiki so na koncu vedno sužnji teh ali onih idej ekonomistov
Bernard Nežmah: V maniri pokleka
Ob velikem uspehu slovenske države
Janko Lorenci: Roosevelta pa od nikoder
S kapitalizmom, kakršen prevladuje na Zahodu, je nekaj temeljito narobe
Kultura
Najvplivnejši moški




