Mladina 48/2009

Dr. Ulrich Beck, sociolog

Ulrich Beck je intelektualec svetovnega ugleda. Teden prej, preden smo ga obiskali v Münchnu, kjer vodi sociološko katedro, je bil na Harvardu, dan po našem obisku je odletel naprej, na London School of Econo- mics, pri vratih smo se zaleteli v novinarje francoskega Le Monda, ki so od Becka želeli nekaj ekološke teorije. Zaslovel je pred več kot 20 leti s svojim pojmom “družbe tveganja”, v Sloveniji pa smo nedavno dobili prevod njegove zadnje knjige, ki jo je izdal lani, “O zmožnostih religij za mir in njihovem potencialu za nasilje”. To seveda ni bil naš edini motiv za obisk. Navsezadnje je Beck predvsem vrhunski poznavalec globalizacije in vsa njegova dela so prežeta s podobnimi dilemami druge modernizacije. Te se je lotil celo v svoji študiji o ljubezni.

»Zakonik ne bo prinesel istospolnih družin, ampak jih bo le priznal.«

Nedavno se je končala javna razprava o novem družinskem zakoniku, ki bo na novo uredil družinsko politiko pri nas. Kot je znano, prinaša nekatere pomembne novosti, denimo novo, sodobnejšo definicijo družine, omogoča večjo zaščito otrok, skrajšuje roke za reševanje družinskih postopkov, poenostavlja sklenitev zakonske zveze, več pravic pa namenja tudi istospolno usmerjenim državljanom, saj jim omogoča sklenitev zakonske zveze in posvojitev otrok. Ravno obe novosti, ki istospolnim prinašata enakopravnost v primerjavi s hetero posamezniki, sta v javnosti naleteli na največ pozornosti, nekateri pa zaradi njiju napovedujejo celo referendum. O zakoniku in morebitnem referendumu smo se pogovarjali z mag. Ano Vodičar, ki na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve vodi direktorat za družino.

Za radikalno spremembo sistema

Dr. Luka Omladič je asistent na ljubljanski Filozofski fakulteti. Prepričan je, da za uspešen boj proti podnebnim spremembam v prvi vrsti ne potrebujemo ekonomsko-finančnih zavez, na katerih sta utemeljena tako zdaj veljavni Kjotski protokol kot najverjetnejši prihodnji dogovor iz Koebenhavna, temveč trdno moralno zavezo. Odgovor vidi v temeljiti spremembi produkcijskega načina industrijskega kapitalizma in spoznanju, da sedanji inštrumenti mednarodne politike in mednarodnega prava enostavno niso primerna oblika za reševanje globalne okoljske krize.