Številka 11/2011

18. marec 2011

Številka 11/2011

Prelistaj revijo


uvodnik

Grega Repovž: Gre za ponos?

PREBERI

Dan potem

Življenje na izposojenem času

Kako upravičen je strah pred navalom Italijanov?

Učinki staranja prebivalstva brez pokojninske reforme

Ujetniki lokalne in državne politike

1500 evrov za eno stran

Kolonizacija Krasa

Mladinamit št. 800

MAJHEN SVET

Slanikova pojedina, Hotel Union, Ljubljana

Slanikova pojedina, Hotel Union, Ljubljana

Komunistični film

Jakšetov avtoportret, 2010

Marko Jakše, slikar

Japonska môra

Opozicijski novorek

“Razprava o jedrski energiji je trenutno čustveno pregreta”

Meksikajnarji 3

Vse bliže grškemu scenariju

Za krajši delovni čas

Ovadeni

Kadrovanje z lobiranjem

Lustracija po makedonsko

Konec še enega alternativnega kluba

O avtorski kraji

Pomoč za(dez)orientacijo

Pa smo spet tam

Ustavni sodnik s preteklostjo

Kaj pa Južni Sudan?

Top flop: Smetenje

Uroš Macerl

Svet: Kratke novice

Ceneje in hitreje do patenta

Kalkulator: Kratke novice

1,7 milijona zakonodajalcev

Pesimistično poročilo

WikiLeaks

Po Srečku Sara

Referenduma ne bo

Marjan Horvat

17. 3. 2011  |  Mladina 11  |  Svet#MLADINA_PLACLJIVO#

Dr. Will Kymlicka: "Obstaja občutek, da multikulturalizem ni pošten do večine, kar pa ne drži"

/media/www/slike.old/mladina/vintvelikawill_kymlicka_bk.jpg

Kanadčan Will Kymlicka, profesor politične filozofije na Univerzi Queens v Kanadi in gostujoči profesor na mnogih ameriških in evropskih univerzah, je eden izmed očetov sodobne teorije multikulturalizma. Na njegove modele državljanstva, demokracije in socialne pravičnosti v razvoju multikulturnih družb, ki jih je predstavil v osmih knjigah in več kot dvesto člankih, se ne sklicujejo samo teoretiki, na posvete ga vabijo tudi ministri in predsedniki držav. Tudi pri predsedniku dr. Danilu Türku je bil. Zagotovo je Kymlicka, ki se je te dni mudil v Ljubljani in na oddelku za sociologijo FF v Ljubljani predaval o neoliberalnem multikulturalizmu, pravi naslov za pojasnila, kaj pravzaprav pomenijo “smrti” multikulturalizmov, ki so jih v zadnjem letu napovedali mnogi evropski voditelji. In tudi kaj je šlo narobe. Ob tem je treba opozoriti, da se je pojma multikulturalizem v zadnjih dveh desetletjih oprijel v javnostih slabšalen prizvok, kar so dovolj jasno ponazorile tudi besede nemške kanclerke Angele Merkel o »multi-kultiju«. Toda multikulturalizem je kot projekt in praksa upravljanja javnih politik s kulturnimi razlikami v vsaki družbi zagotovo vedno aktualen. Kymlicka je zanimiv zato, ker v primerjavi s konservativnimi pogledi na multikulturalizem, ki so »zaprli« skupine priseljencev v »etnične škatle« oziroma vzporedne družbe, zagovarja liberalni model integracije priseljencev z njihovim vključevanjem v večinsko družbo. Ta proces pa mora biti pravičen in pošten. Tako do priseljencev kot do večinske populacije.

Izjave tedna

«Ko so me aretirali italijanski policisti oktobra 1941, sem v zaporu poskušal spremeniti svojo fiziognomijo. Takrat sem bil star 19 let in so mi brki šele poganjali. Mislil sem, da me na ulici ne bodo več spoznali, če jih bom imel.«

Predsednik ZZB NOB JANEZ STANOVNIK, na spletni strani Siol.net, o tem, kako se je odločil za znamenite brke

Kolumne

Heni Erceg: Razkošje neumnosti

Prepričljivost Jadranke Kosor je enaka prepričljivosti njenih razkošnih brošk. Z njimi vsak dan pošilja ljudstvu zgolj bedasta, dražeča sporočila.

Janko Lorenci: Na Velikonočnem otoku

Japonska je svarilo, da je ves naš razvoj zgrešen

Jože Vogrinc: Dragulji in kruh

Problem niso osebe ali skupine, ki bi jih bilo treba odstraniti. Problem so družbeni procesi, v katerih se ne znajdemo in se ne znamo organizirati, da bi vanje posegli s perspektivo jasnih in za vso družbo sprejemljivih in dosegljivih ciljev.

Dr. Bogomir Kovač: Zatreslo bo vse

Japonska je nedvomno v največji gospodarski krizi po II. svetovni vojni in kot svetovna gospodarska velesila usodno vpliva tudi na druge

Bernard Nežmah: Vlak na poti v raj

Iznajdba nove ideološke repatice

Komentar

Za krajši delovni čas

Če bi okoli 800.000 zaposlenim, ki delajo 40 ur na teden, delovni čas skrajšali na 36 ur, bi dobili na voljo dodatnih 3.200.000 delovnih ur. To je novih 88.888 zaposlitev.

Kultura

Uspešne ženske

Ocenjujemo

Knjiga

Geoff Dyer: Joga za ljudi, ki se jim je ne da početi

ur. M. Pleničar, B. Ogorelec in M. Novak: Geologija Slovenije

Film

Kako veš

Ženske sanje

Obred

Overjena kopija

Paul

Plošča

Elektro Guzzi: Elektro Guzzi

Chase and Status: No More Idols

Grizzly Bear: Blue Valentine Soundtrack

Defiled: In Crisis

Konzum

 
Slanikova pojedina, Hotel Union, Ljubljana

Konzum

Slanikova pojedina, Hotel Union, Ljubljana

Na razstavi