Številka 13/2011

1. april 2011

Številka 13/2011

Prelistaj revijo


uvodnik

Grega Repovž: Hočemo resnico!

PREBERI

Slovaški scenarij

Ostala je samo fasada

Dobruška vas

Obdavčimo banke!

Prostovoljno junaštvo

Integrirano segregirani otroci

Mladinamit, št. 802

S TEŠ ALI PEŠ

Moysushi, Ljubljana

Moysushi, Ljubljana

Mačka na vroči pločevinasti strehi

Komandant Stane (spet) med Slovenci

Ko se dim razkadi

Ko klic postane enostaven klik

Meksikajnarji 3

Komisija za družbeno katarzo

En narod, ena država, ...

Za petami Miru Senici

Banova Drama

Boštjan Vernik Šetinc

Svet: Kratke novice

Enak dostop do zdravstva za vse?

Kalkulator: Kratke novice

Lov za zakladi

Cene surovin rastejo

Ekscesno dragi priganjači

Top Flop: Vozi, Miško

Spet o kantah

Rešite Janeza Janšo!

WikiLeaks

Pota lobiranja

Luka Thaler?

Je Janša ponarejal in lagal?

Povečane cene

Iz vojaške ladje nočni klub?

Zavrnjen

Vanja Pirc

31. 3. 2011  |  Mladina 13

Dr. Janez Krek: "Posla smo se lotili zaradi mlade generacije"

/media/www/slike.old/mladina/vint_velika_b5.jpg

Minister Lukšič je pred dvema letoma napovedal, da se našemu šolskemu sistemu obeta druga celovita reforma, ki bo doletela vse ravni izobraževanja, od vrtcev do osnovnih šol, gimnazij in drugih srednjih šol. Reforma se je začela z belo knjigo, torej s temeljito analizo stanja in snovanjem konkretnih sprememb. Njeno pripravo je Lukšič zaupal skupini strokovnjakov pod vodstvom dekana ljubljanske pedagoške fakultete, dr. Janeza Kreka, ki je sodeloval že pri prvi veliki poosamosvojitveni reformi slovenskega šolstva, ki jo je v 90. letih vodil tedanji minister Gaber. Dve leti sta mimo in bela knjiga je zdaj že skoraj nared. Tik pred začetkom javne razprave o njej smo se s Krekom pogovarjali o tem, kakšne so predlagane novosti in katero smer bi moral po mnenju stroke ubrati naš šolski sistem.

Kristina Božič

31. 3. 2011  |  Mladina 13  |  Družba#MLADINA_PLACLJIVO#

Gilberto Gil: "Moramo nadaljevati, nadaljevati delo, ustvarjanje"

/media/www/slike.old/mladina/intervjugilberto_gil_mf_194.jpg

Gilberto Gil govori z rokami in njegovi stavki se pogosto končajo na konicah prstov. Dlani kažejo in objemajo neizgovorjeno in oči iščejo, ali sogovornik vidi, o čem govori. V črni Adidasovi trenirki sedi po tonski vaji pred koncertom v drugem nadstropju goriškega teatra Verdi. Oseminšestdesetletnik je droben glasbeni velikan, ki je iz brazilske glasbe naredil glasbo sveta, v Brazilijo pa s svojo glasbo prinesel najmodernejše, svobodomiselne in najboljše izraze sveta. Igral je s Pink Floydi, s skupino Incredible String Orchestra in z Jimmyjem Clifom. Vedno je razumel, da je vse, z glasbo vred, tudi politično. Zaradi ustvarjanja in preizkušanja mej svobode pod tedanjo vojaško diktaturo sta s prijateljem Caetanom Veloso leta 1969 pristala v zaporu. Nekaj mesecev kasneje sta morala za tri leta v izgnanstvo.
Leta 2003 je Gilberto Gil sprejel ponudbo novoizvoljenega brazilskega predsednika Luiza Inácia Lule da Silve in naslednjih pet let vodil ministrstvo za kulturo. Vpeljal je sodelovanje s Creativi Commonsi, za polovico povečal znesek državnega denarja, namenjenega kulturi, in začel izvajati program kulturnih točk, ki so informacijska in ustvarjalna vozlišča, odprta za vsakogar, njihovo idejno zasnovo pa so povzele že številne države, med drugimi tudi Italija.
Danes je spet samo in tudi glasbenik. V zadnjih treh letih je izdal tri plošče in spet in spet igral navdušeni in predani publiki. V petek, 8. aprila, bo ponovno nastopil v Ljubljani, v Cankarjevem domu, tokrat s sinom Bemom in z izjemnim čelistom Jaquesom Morelenbaumom.

Izjave tedna

»Malo se je naredilo enega velikega slona tam, kjer po mojem tudi muhe ni.«

Poslanec SD LUKA JURI, za MMC RTVSLO, o domnevno šaljivi 20-tisočevrski ponudbi za glas proti zakonu o malem delu

Kolumne

Heni Erceg: Cerkvena buržoazija

Klena v demagogiji in brez osnovne socialne občutljivosti ta elitistična združba ne vidi niti kančka svoje odgovornosti za splošni propad

Janko Lorenci: Pleme neobčutljivih

Kriza, ki jo je v marsičem povzročil prav neoliberalizem, je paradoksalno postala zaveznica neoliberalcev

Dr. Bogomir Kovač: Dramatične razmere

Ne gre podcenjevati vzpona skrajne politične desnice, od Švedske do Italije, od Portugalske do Madžarske. Učno uro in tudi kasnejšo lekcijo tega scenarija smo lahko videli v tridesetih letih 20. stoletja v Nemčiji in Italiji.

Bernard Nežmah: Devet za enega

Bančni krediti, 3 maksime gospodarskega razvoja in projekt BicikeLJ

Jože Vogrinc: Beseda v družbenih bojih

Ne govorimo istega jezika in med seboj se nesporazumevamo, namesto da bi se sporazumevali

Kultura

Najpogosteje predvajane slovenske popevke

Ocenjujemo

Knjiga

Dušan Čater: Džehenem

Vid Pečjak: Kataklizma ali Selenino maščevanje

Film

Mammuth

Cirkus Columbia

Justin Bieber - Nikoli ne reci nikoli

Še vedno sem tu

Otročički

Hitro maščevanje

Prikriti udarec - Beg pred resničnostjo

Jaz bi tudi

Gola zabava

Plošča

Burzum: Fallen

Dum Dum Girls: He Gets Me High

Nu:Tone: Words and Music

Nostalgia 77: The Sleepwalking Society

Konzum

 
Moysushi, Ljubljana

Konzum

Moysushi, Ljubljana

Tekoči trak