Mladina 13/2012

Mag. Alenka Pirjevec: "Sporno je, da naj bi dovoljenja za pogodbe po novem dajala vlada. Če pa bodo zahtevali imena, gre za popoln nadzor."

Predsednica združenja dramskih umetnikov Slovenije

Dr. Bogomir Kovač: »Takšna vladna politika bo recesijo še poglobila«

Varčevalni ukrepi so del zelo enostranske fiskalne konsolidacije, ki jih v okviru priprave na proračun pripravlja nova vlada. Gre za izrazito enostransko vodenje ekonomske politike, ki je zmes radikalnega razumevanja evropskih fiskalnih usmeritev in popolnega zasuka k ekonomiki ponudbe. Oboje tlakuje pot k ekonomski recesiji in zniževanju ravni socialne države. Razlog je preprost. Krčenje javnih izdatkov je že doslej povzročilo, da se je Slovenija znašla v tehnični recesiji in da načrtuje negativno gospodarsko rast. Takšna vladna politika bo v letošnjem letu recesijo poglobila, meje socialne države pa postavila še nižje. Vlada pa ni doslej še v nobenem primeru pokazala, kako namerava oživiti gospodarsko rast.

Dr. Dragica Wedam Lukić: »Glasovala bi za prepoved referenduma o družinskem zakoniku«

Dragica Wedam Lukić je bila ustavna sodnica in predsednica ustavnega sodišča v času, ko je to še navduševalo z vsebinskimi odločbami v prid človekovih pravic, varstva manjšin in deprivilegiranih. Do nedavnega, ko se je upokojila, je predavala izvršilno, arbitražno in civilno procesno pravo na Pravni fakulteti v Ljubljani. In je članica spoštovane Beneške komisije, čeprav vlada pravi, da ni. To mnenje vlade jo spravlja v začudenje, ker ni podprto ne z zakonom in ne z dolgoletno prakso Beneške komisije.

Vedrana Rudan: »Edina rešitev v vojni med žensko in tistim, ki jo zlorablja, je, da ona njega ubije.«

Včeraj je v ljubljanskem Gleju štartala monodrama Kurba, v kateri Violeta Tomič sijajno upodobi lik, stkan iz kolumen gromovite hrvaške pisateljice Vedrane Rudan. Na predpremieri se je prefinjena ljubljanska publika ob mastnih štosih sicer tresla od krohota, a mnoga izmed na odru izraženih stališč so se mi zdela tako butasto primitivna, da bi veljalo o njih obvestiti kako inštitucijo za spremljanje sovražnega govora, če bi imelo to seveda kaj haska. Ker Vedrana Rudan pač ni neka neškodljiva škrbasta bludnica, ki bi svoje na ciklostilu natiskane pamflete talala po prepišnih podhodih, temveč je ob Slavenki Drakulić pri nas z naskokom najbolj znana hrvaška književnica, se mi je zdelo vredno preveriti, kako resno misli.
Kar sledi, se bo na trenutke najbrž bralo, kot da se velika literarna persona z nami malce poigrava in preizkuša meje naše lahkovernosti. Ampak moram poročati, da sem imel tako med intervjujem kot med kasnejšim poslušanjem ves čas vtis, da misli vsak stavek smrtno resno.

Daniel Miller: »Želel sem le sodelovati s kar najboljšimi ustvarjalci.«

Verjetno bi bila podoba precejšnega dela popularne glasbe danes drugačna, če Daniel Miller konec sedemdesetih let v bendih, ki so glasbo začeli ustvarjati z novimi elektronskimi tehnologijami, ne bi videl njihovega širokega potenciala. Kot založnik in producent je imel pomembno vlogo pri vzponu skupine Depeche Mode, Nicka Cava in njegovih zasedb, skupin Einstürzende Neubauten in Erasure, Diamande Galas, Laibacha, Mobyja, Goldfrappa, Richieja Hawtina in še kopice ustvarjalcev, ki še danes premikajo meje popa, eksperimentalne in plesne glasbe. Millerjeva založba Mute je v dobrih tridesetih letih zrasla v eno največjih in najvplivnejših neodvisnih založb, njeno vizionarstvo pa smo kmalu začutili tudi v Sloveniji. V Ljubljano so Millerja tokrat povabili organizatorji Slovenskega tedna glasbe in ob tej priložnosti je nastal tudi ta pogovor.