Mladina 24/2012

Franci Zlatar: "Področje mednarodne zaščite vse bolj postaja polje političnih preigravanj"

V Sloveniji je v celotni zgodovini države status begunca dobilo 250 prosilcev, sicer pa je bilo prošenj bistveno več, okoli 18.000.

Avstralska izkušnja

Povprečna volilna udeležba je 95-odstotna. Ker na volišča pride veliko ljudi, ki ne bi volili, če bi bilo odločanje prostovoljno, imamo razmeroma velik delež neveljavnih glasovnic. Teh je okoli pet odstotkov. Visoka udeležba pomeni malenkostno prednost za levo usmerjene stranke. Govorimo o odstotku ali dveh. Razlog za to je, da se volitev udeležuje približno 25 odstotkov ljudi, ki sicer ne bi volili, med njimi pa je nesorazmerno velik delež mlajših in tistih z nižjim družbeno-ekonomskim položajem, ki so v povprečju bolj naklonjeni levici. Naše stranke so zelo močne in izjemno disciplinirane, to pa zato, ker se zaradi obvezne volilne udeležbe veliko več ljudi identificira s strankami. Ker je udeležba obvezna na državnih in regionalnih ter ponekod celo na lokalnih volitvah, 95 odstotkov polnoletnih državljanov v povprečju voli na manj kot dve leti, ljudje pa so temu primerno zelo dobro seznanjeni s programi strank.

Politično podrejanje odvetnikov

Koalicijska pogodba vladajoče koalicije predvideva ukinitev obveznega članstva v zbornicah vseh vrst in oblik. Na ministrstvu za pravosodje pa so se očitno odločili, da bodo odvetniški in drugim zbornicam pod njihovo pristojnostjo (notarski, stečajni in izvršiteljski) tudi odvzeli javna pooblastila, ki jih zdaj izvajajo v imenu države same. Predsednik odvetniške zbornice Slovenije Roman Završek opozarja pred posledicami za družbo, v primeru, da bi o vpisih, izbrisih in disciplinskih postopkih zoper odvetnike odločala država.

Dr. France Bučar: "Naj rečem neposredno – druga republika želi ustavni sistem prilagoditi temu, da bo obveljalo tisto, kar reče samo en posameznik."

Dr. France Bučar, ki velja za enega od očetov slovenske ustave, bil naj bi celo »hrast slovenskega osamosvajanja«, se je vedno držal stran od političnih strank. Nekaj časa je bil član komunistične partije, pa so ga izključili. Nekaj časa je bil v Demosu, pa ga tam niso marali. Nekaj časa so ga imeli za desnega politika, pa vseskozi glasno kritizira vlade, ki jih vodi slovenska politična »desnica«.
Zase pravi, da je trmast, da je samorastnik in da je največji problem Slovenije, da ji danes vlada (eno)strankarska diktatura. Politični sistem, ki se je preoblekel v demokracijo samo zato, da je lahko nadaljeval avtokratski način vladanja. Bučar seveda ne misli komunistov, ki jih nekateri še vedno preganjajo po Sloveniji, ampak politične stranke, njihove voditelje, politično strukturo, ki si podreja vso slovensko družbo.

Dr. Imre Szeman: »Kritika kapitalizma ni dovolj«

Kanadski profesor madžarskega rodu Imre Szeman je avtor knjige Po globalizaciji, ki jo je napisal v soavtorstvu s profesorjem Ericom Cazdynom. Razlaga, zakaj v francosko govorečem Quebecu v Kanadi potekajo tako silovite demonstracije študentov. Seveda govori tudi o finančni krizi, globalizaciji, naravi kapitala, Paulu Krugmanu in Naomi Klein, potrošnikih. Szeman je raziskovalec kulturolog, na Univerzi v Alberti poučuje angleščino, njegovo področje so filmske študije in sociologija, poleg tega je ustanovitelj Kanadskega združenja za kulturologijo.

Julia Holter: »Osredotočimo se raje na nadarjene«

Potem ko je Julia Holter, kalifornijska pevka, skladateljica in multiinstrumentalistka, avgusta lani izdala album Tragedy, je tako rekoč čez noč postala ena od ustvarjalk, najbolj izpostavljenih v (ob)glasbenih medijih. Ploščo, ki je zameglila meje med alternativnim popom, sodobno kompozicijo in elektronsko glasbo, so številni razglasili celo za najboljši album minulega leta. Širše občinstvo pa je Holterjeva navdušila z letošnjim, bolj sredinskim pop albumom Ekstasis. Navdih za oba albuma je dobila v antični Grčiji, toda spogledovanje s preteklostjo je na obeh zaživelo v sveži, sodobni in izvirni podobi, ki se bolj kot pri aktualni grški problematiki napaja v Julijini ljubezni do književnosti in glasbenega raziskovanja.