Mladina 27/2012

Katja Kumar: "HELP je popolnoma neodvisen od vodstva organizacije in smo uspešni tudi v času finančne krize."

V nasprotju s številnimi mednarodnimi organizacijami ne zapravlja več sto tisoč evrov ali dolarjev za varnost, avtomobile, drago zunanje osebje. Regionalnim direktorjem drugih organizacij delo narekujejo iz Kabula ali celo iz Evrope, kjer so vodilni popolnoma brez občutka, kaj se na terenu dejansko dogaja, HELP pa je v Heratu popolnoma neodvisen od vodstva organizacije v Bonnu in smo uspešni tudi v času finančne krize.

Marko Golob: »Edini interes vlade je, da bi kadrovala svoje ljudi«

Pred dvema letoma je Marko Golob med listanjem časopisa na plaži naletel na oglas, s katerim je vlada iskala upravo novoustanovljene agencije za upravljanje kapitalskih naložb. Ravno tedaj je po osmih letih nehal delati v podjetju LTH Ulitki, ki izdeluje dele za nemške avtomobilske znamke. Ker je menil, da bo delo zanimivo, se je prijavil. »Nihče ni mislil, da bomo svoje poslanstvo vzeli tako zares,« pravi. Še vedno dela, kot da bo končal petletni mandat, a to bi bilo veliko presenečenje.

Božo Jašovič: »NLB sploh ni v tako slabem stanju, kot prikazujejo mediji«

Svetovalci, ki so izvajali skrbni pregled največje banke v državi, so končali delo. Rezultati skrbnega pregleda bodo razkrili, kakšno je dejansko stanje v banki in koliko dodatnega kapitala bi potrebovala, če bi se uresničili različni črni scenariji. Za zdaj kaže, da bo dokapitalizacija zadoščala, a časi so zelo negotovi. Ob nadaljevanju težav evroobmočja in stagnaciji slovenskega gospodarstva ter nižanju bonitetnih ocen držav bo NLB potrebovala bistveno več kapitala, kot ga je dobila z zadnjo državno injekcijo. Predsednik uprave NLB v odstopu Božo Jašovič je za zdaj optimističen. Res pa je, da se mu s težavami NLB kmalu ne bo več treba ukvarjati, saj bo imenovana nova uprava.

Dr. Andrea Saccucci: »Doslej se še nobeni vladi ni uspelo izogniti obveznostim do evropskega sodišča.«

Andrea Saccucci je odvetnik rimske odvetniške pisarne Lana - Lagostena Bassi in je pred evropskim sodiščem zastopal izbrisane v nedavno dobljeni tožbi. Je profesor prava človekovih pravic. Odzivi slovenske vlade, češ da ni denarja za popravo krivic, ga ne skrbijo. Ker si doslej še nobena država ni drznila ignorirati odločitve sodišča v Strasbourgu. Izbrisanim, pravi, bo stal ob strani, dokler ga bodo potrebovali. Glede odgovornih za izbris upa, da čutijo žalost zaradi trpljenja, ki so ga povzročili. Kazenskih postopkov zoper njih ne izključuje.

Marko Studen: »Dobra arhitektura je posledica boja posameznika proti sistemu«

Pred kratkim smo se peljali mimo daljnovodnega stebra in štiriletni sin Val je vzkliknil: Eifflov stolp! V vrtcu so imeli »teden zgradb« in očitno je podobi nekako povezal. Komajda se je odvadil polniti plenice, nikoli bil v Parizu, vendar v grobih obrisih že pozna ikono zahodne civilizacije. Da, arhitektura še vedno oblikuje našo identiteto in našo kulturo. Ne samo to, arhitektura je v zadnjih desetletjih postala nova zvezda globalne medijske kulture. Simulaker, ki hkrati generira in zadovoljuje kolektivne potrebe, po Baudrillardu.