Mladina 46/2012

Bećir Kečanović: "Tisti, ki so v kazenskih postopkih, bi se morali umakniti z javne funkcije ter razbremeniti institucijo, v kateri so."

Javna etika je pri nas najbolj degradirana v območju politike. Politika je hote ali nehote moralno degradirala družbo od osamosvojitve naprej, prevarala je državljane in državljanke v pričakovanjih. Kar zadeva delovanje javnega sektorja, tudi predsednik vlade v svojih spominih na preteklost ugotavlja, da je bila administracija leta 1990 bistveno boljša.

Primož Krašovec: »Obdobja barbarizma so nujni pogoj za nadaljnjo akumulacijo kapitala.«

Zakaj moramo zniževati plače, zmanjševati zaposlenost, socialno pomoč in javni sektor? Kakšna bo naša država po tem? Odgovori dr. Primoža Krašovca, doktorja sociologije in člana Delavsko-punkerske univerze, so se končali z njegovim vprašanjem vsem nam. Zakaj se ne upremo?

Boštjan Gorenc Pižama: »Vsaj ne bodo šli žene razsekat s sekiro!«

Eden mojih ljubših trenutkov v zgodovini slovenske televizije je bil, ko se je njegova gorostasa figura na zaslonu pojavila z majico, na kateri je trijumfalno pisalo Premagal sem anoreksijo! Podobno srčkan je bil na nekem stand-up nastopu, ki ga je začel tako, da je najprej s pojasnilom »Da me boste bolje videli!« izpred sebe odstranil stojalo za mikrofon. Sam se vedno prvi norčuje iz lastnega špeha, in to bolj duhovito kot bi se znala večina nas.
Začel je kot raper, dozorel je kot stand-up komik, v zadnjih letih se je čedalje bolj našel kot prevajalec fantazijske in otroške literature. Tako kot je veliki George Martin svojo sago A Song of Ice And Fire postavil skozi neki čisto svoj, na novo izumljen fantazijski jezik, tako je moral mladi prevajalec na novo izumiti fantazijsko slovenščino. Kdo bi si upal zanikati, da ima tudi on znatne zasluge za to, da so ob lanskem Martinovem obisku horde slovenskih oboževalcev tako preplavile Konzorcij, da je bilo treba sproti odnašati omedlele?

Chick Corea: »Glasba je vedno pozitivna sila.«

Chicka Coreo ljubiteljem glasbe ni treba posebej predstavljati – nedvomno gre za enega izmed najinovativnejših jazzovskih glasbenikov dvajsetega stoletja, ki se je v svoji dolgoletni karieri okušal v najrazličnejših glasbenih žanrih. Kot pianist in klaviaturist se je kalil v številnih legendarnih jazzovskih zasedbah, mednje sodi tudi sodelovanje v revolucionarni skupini Milesa Davisa, ki je ob koncu šestdesetih in na začetku sedemdesetih let občinstvu predstavila novo glasbeno zvrst – jazz rock. Priljubljenost in tedanja izvirnost žanra je Coreo tako navdušila, da je ustanovil skupino Return To Forever, s katero je nadaljeval tam, kjer je končal z Davisom. Toda njegov raziskovalni duh mu ni dal miru in tudi pozneje je sodeloval s številnimi vrhunskimi svetovnimi glasbeniki. V sklopu projekta Evropska prestolnica kulture 2012 se bo v Mariboru predstavil s svojim triom.

Aida Begić: Otrok Sarajeva

Šestintridesetletna režiserka iz Bosne in Hercegovine (BiH) Aida Begić je leta 2008 v Cannesu za debitantski dolgometražni film Sneg dobila glavno nagrado kritiškega tedna. Letos je bila na istem festivalu spet nagrajena. Njen drugi celovečerec Otroci Sarajeva (Djeca) je dobil posebno nagrado žirije v programu Posebni pogled. Film je bil opažen tudi v domačem Sarajevu, saj je glavna igralka, 22-letna Marija Pikić, na letošnjem Sarajevskem filmskem festivalu prejela nagrado srce Sarajeva za najboljšo žensko vlogo. Te dni smo si film lahko ogledali na 23. ljubljanskem mednarodnem filmskem festivalu LIFFe.