12. 4. 2013 | Mladina 15 | Družba#MLADINA_PLACLJIVO#
Temeljna ideja Svobodne univerze je odpreti univerzo kot institucijo in uporabiti njene zmogljivosti za spoprijemanje s političnimi, življenjskimi, razvojnimi in drugimi družbenimi vprašanji. Univerza tako ne bo razumljena kot zaprt slonokoščeni stolp, ampak kot vsej javnosti dostopen prostor. Nekatere razprave se bodo nanašale na stroko posameznih fakultet, druge na sistemska in organizacijska vprašanja vseh javnih fakultet. Poudarili bomo tudi vprašanja, ki v strokovnih krogih ležijo na obrobju, in vprašanja, ki so se postavila na protestih – denimo vprašanje elektronske demokracije, varstva voda ...
12. 4. 2013 | Mladina 15 | Politika#MLADINA_PLACLJIVO#
Dr. Iztok Podbregar: »Takšne vojske ne potrebujemo«
Če sem zelo konservativen, najmanj 20 odstotkov, v resnici pa še več, če bi le naredili nekaj korakov k povezovanju policije, vojske, obveščevalno-varnostnih služb in institucij za zaščito in reševanje. S takšno reorganizacijo ne bi dobili le cenejšega, ampak tudi učinkovitejši sistem.
12. 4. 2013 | Mladina 15 | Politika#MLADINA_PLACLJIVO#
Samo vprašanje časa je bilo, kdaj se bo katera izmed skupin, ki je sodelovala na protestih, odločila, da bo ustanovila stranko. Prvi korak so naredili posamezniki, zbrani okoli Odbora za pravično in solidarno družbo. Njihova stranka je v nastajanju, uradno naj bi se ustanovila v naslednjih tednih. Matjaž Krajnc je sicer samo eden izmed pobudnikov stranke, hkrati tudi eden od ustanovnih članov odbora. Krajnc je Mariborčan, ki že dolgo živi v Ljubljani, je redni profesor, doktor kemijskih znanosti in dela na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo.
12. 4. 2013 | Mladina 15 | Družba#MLADINA_PLACLJIVO#
Evald Flisar: »Še vedno verjamem v moč besede na odru«
Evald Flisar je slovenski prozaist, ki piše tudi drame z občečloveško tematiko. Zato so razumljive na vseh koncih sveta in ni čudno, da je Flisar naš najuspešnejši dramatik po uprizorjenih delih na tujih odrih. Minuli ponedeljek je v okviru Tedna slovenske drame v Kranju dobil Grumovo nagrado za Komedijo o koncu sveta. V njej se, kot so zapisali v obrazložitvi nagrade, »na svež način ukvarja z najbolj žgočimi globalno lokalnimi temami« in se sprašuje – z besedami lika iz njegove drame –, »zakaj so propadle vse kurčeve vrednote«. V pogovoru nam je med drugim odgovoril tudi na to vprašanje.
Izjave tedna
»Navajen sem že, da sem nekakšen družbeni marginalec. Ko je bilo treba biti v partiji, sem bil ministrant, ko je bilo treba delati kariero v združenem delu, sem bil obrtnik, potem sem bil japi, zdaj pa tajkun.«
Kolumne
Vlado Miheljak: Thomas Mayer proti Tomažu Majerju
Končno se je tudi pri nas dogodila spet ena spodobna, pravzaprav atraktivna lumparija. Namreč predrzni »rop« denarnega depoja neke varnostne agencije, ki ga je izpeljal – njen varnostnik. Spominja na zgodbe francoskih filmskih kriminalk iz zlate dobe novega vala, ko klasična pravila filmske fabule in njenega moralnega poduka niso več veljala. Poenostavljeno povedano, dobri ljudje so preprosto dobri in z njimi ni kaj početi. A tudi slabi so dejansko dobri ter kot taki šele zares zanimivi in privlačni. Podtaknejo nam jih kot objekt identifikacije. Gledalec podoživlja junakove dileme, z njim beži pred zakonom, se ujame v emocionalno zanko in navija, da bi se junak izmaknil pregonu in kazni. Fabule niso poenostavljeno črno-bele, ampak le v odtenkih črne.
Komentar
V evropsko pomlad
Kriza v Evropski uniji je bila razčlenjena z vidika političnih ustanov, gospodarstva, elit, vlad in zakonov, ne pa tudi z vidika posameznika. Kaj Evropa pomeni za posameznika in katera načela v socialni pogodbi za novo Evropo od spodaj bi lahko izhajala iz teh temeljev?
Kultura
Portret
Polona Kasal, glasbenica
… ki si samostojno glasbeno pot utira s predelavami legendarnih pesmi Tomaža Pengova
Ocenjujemo
Konzum
Fotogalerija
Pisma bralcev























































