Mladina 17/2013

Marija Mojca Pungerčar: »Umetniki in drugi izobraženci smo novi proletariat«

Marija Mojca Pungerčar je pred dnevi postala prva slovenska umetnica, ki je prejela Jakopičevo priznanje – nacionalno priznanje za dosežke v likovni umetnosti, ki ga podeljujejo Moderna galerija, Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov, Društvo likovnih kritikov ter Akademija za likovno umetnost in oblikovanje.

Mag. Alenka Bratušek: »Ne moreš imeti socialne države pri izdatkih in neoliberalne pri prihodkih ter hkrati izravnan proračun.«

S predsednico vlade mag. Alenko Bratušek o tem, ali niso ukrepi vlade malce preveč podobni ukrepom vlade Janeza Janše. O Zoranu Jankoviću in njunem razmerju – kdo je čigav kader in kakšen odnos ima do njegovih ugotovljenih mahinacij z občinskim denarjem. O tem, zakaj je Hillary Clinton njena vzornica. O tem, da vlada načrtuje uvedbo nepremičninskega davka. O tem, kako je sklicala direktorje vseh treh državnih bank in kaj jim je naročila. In seveda o protestih in protestniškem gibanju. Nič pa o čevljih in krilih. Ker tudi Pahorja in Janše, ko sta bila predsednika vlade, nismo spraševali ne o čevljih ne o hlačah.

Dr. Rastko Močnik: »Dolgoročna alternativa je samo odprava kapitalizma, države kapitala in buržoazne demokracije.«

V različnih javnih nastopih in polemikah Rastko Močnik, redni profesor na oddelku za sociologijo ljubljanske filozofske fakultete, že dolga leta opozarja, da ima tip kapitalizma, v katerega je zajadral svet, svoje meje in da poleg tega ustvarja družbo neenakosti in krivičnosti, kar seveda vodi v konflikte. Finančna kriza ga je le razgalila in znova opozorila, da je treba razmišljati o alternativah, tudi takšnih, ki smo jih nekoč že preizkusili. Vendar se je v zadnjih mesecih v Sloveniji vseeno zgodilo nekaj čudovitega, ljudje so odpravili moralno hegemonijo oblastnikov, od tega trenutka pa je mogoče čisto vse …

Ilja Stogoff: »Moje poti niso pustolovščina.«

Ruski pisatelj Ilja Stogoff (1970) si je kot glasbeni novinar ustvaril ime že v nekdanji Sovjetski zvezi. Pisal je o punku in rocku za prestižno moskovsko glasbeno revijo, nekakšen ruski Rolling Stone, ki je imela šest milijonov bralcev. V devetdesetih letih je opustil pisanje in se ukvarjal s priložnostnimi deli – bil je prodajalec koles, trgovec na črnem trgu, urednik erotične revije, varnostnik, prevajalec –, nato pa se je leta 1999 zmagoslavno vrnil z romanom o ljubezni. Njegov roman Mačoti ne jočejo je postala knjiga leta. Stogoff piše za različne ruske revije, vendar je predvsem pisatelj. Njegovi romani so prevedeni v petnajst jezikov. Je oče treh otrok in – redkost v Rusiji – katolik. V minulem tednu je na Slovenskih dnevih knjige predstavljal slovenski prevod svoje knjige mASIAfucker, ki govori o njegovem popotovanju po osrednji Aziji.

Nataša Pirc Musar: "Pomembneje je izvedeti, kaj je davčni urad sploh ukrenil, da bi se davek posameznika izterjal"

Zakon o ustavnem sodišču informacijskemu pooblaščencu daje možnost zahteve po ustavni presoji, potem ko se kršitev že zgodi. Čeprav je to nerodno, smo morali počakati na prvo objavo. Šele potem smo zaradi kršitve lahko opravili inšpekcijski nadzor in dali pobudo za ustavno presojo.