Mladina 20/2013

Steve Albini: »Slediti navdihu kot prašič tartufom.«

Težko bi našli producenta, ki je podobo rockovske glasbe zadnjih tridesetih let zaznamoval bolj kot Steve Albini, pa čeprav sam vztraja, da je njegovo delo v lastnem studiu Electrical Audio povsem tehnične narave. Vztraja tudi, da je tam le zato, da zabeleži zvok bendov, in ne zato, da bi jim nespoštljivo solil pamet. Z njim so plošče snemali taki velikani, kot so Nirvana, The Stooges, PJ Harvey, Pixies in Godspeed You! Black Emperor, sam pa se je že v osemdesetih proslavil s svojo kultno postpunkovsko zasedbo Big Black. Je glasen kritik založniških velikank in ustroja glasbene industrije, besede pa udejanja tudi z odpovedovanjem standardnim producentskim provizijam. Tej strogi etiki zadnjih dvajset let sledi s kultno minimalistično-rock zasedbo Shellac, v kateri mu družbo delata še basist Bob Weston in bobnar Todd Trainer. Čeprav se izogibajo spletkam glasbene industrije, jih redno srečujemo na največjih neodvisnih festivalih, zdaj pa se po petih letih spet vračajo v Ljubljano.

Dan Deacon: »Proti korporativnemu kapitalizmu!«

Dan Deacon, nekoč študent elektroakustične in računalniške kompozicije v New Yorku, je v zadnjih nekaj letih eden izmed glavnih akterjev baltimorske DIY, torej »naredi sam« scene. Izjemno produktiven in zvedav glasbenik, ki je prve štiri albume izdal v lastni režiji, zadnjo ploščo pa pri založbi Domino Records, se s svojim elektronskim »naredi sam« noise-popom, energičnimi nastopi in družbeno aktivistično držo predstavlja kot državljan nove, pravičnejše Amerike.

Darko Vernik: "Večja domača pridelava semen bi bila vsekakor dobrodošla."

Odstotki se razlikujejo glede na vrsto. Pri žitih je samooskrba precej večja, nekaj srednjega pri krompirju in vrtninah, najmanj pri koruzi, saj je tej najtežje konkurirati na trgu. Postopek semenarjenja je ponekod bolj enostaven, drugje manj, in od tega je odvisna proizvodnja. Je pa Slovenija mali igralec na trgu semen. Ko smo leta 2005 vstopili v Evropsko unijo, smo postali del evropskega trga in se je uvoz semen in izdelkov povečal. Tudi pridelovalci sami težijo k določeni ekonomiki, v Sloveniji pa nimamo raziskovalnih institucij, ki bi razvijale tako kakovostne sorte, da bi bile primerno konkurenčne ostalim. Inštituti si zato prizadevajo predvsem za ohranjanje obstoječih vrst.

Mag. Ana Vodičar: Za družinski zakonik brez kompromisov

Ana Vodičar je bila med mandatom Janševe vlade kazensko odstavljena s položaja vodje direktorata za družino. Zaradi družinskega zakonika. Ne samo ona. Pravi, da je direktorat zaradi tega doživel popoln kadrovski cunami. Zdaj je nazaj in meni, da kompromisni predlog zakonika ni več sprejemljiv, popolna izenačitev pravic istospolnih in heteroseksualnih parov pa je edina možnost. Medtem ko smo se prerekali o teh vprašanjih, so nas glede tega prehitele številne države.

Michael Häupl: »Sloveniji se maščuje zgodovina.«

Dunajski župan Michael Häupl velja za drugega človeka vladajoče Socialdemokratske stranke Avstrije (SPÖ), danes je eden vplivnejših avstrijskih politikov, hkrati pa tudi eden najpomembnejših županov Evrope. Že več kot 20 let vodi mesto Dunaj in k njemu po nasvete hodijo mnogi župani. Med našim obiskom je bila pri njem delegacija iz Berlina, pred tem iz Hamburga. Dunaj se lahko vedno znova pohvali, da je na lestvicah kakovosti življenja pri vrhu med mesti v Evropi in po svetu. V času krize pa je z za Slovenijo neortodoksnimi ukrepi tudi obvaroval mesto in Avstrijo pred krizo. Na Dunaju in v Avstriji je brezposelnost najnižja v Evropi. V intervjuju pojasnjuje tudi, zakaj Slovenija ni šla po tej poti.

Michael A. Lebowitz: »Socializem ne more biti darilo ljudstvu«

Michael A. Lebowitz, zaslužni profesor ekonomije na Univerzi Simona Fraserja v Kanadi, proučuje socializem v vseh njegovih pojavnih oblikah. V svojih knjigah ostro in dosledno kritizira kapitalistično ureditev, a hkrati opozarja tudi na temeljne napake nekdanjih »socializmov, ki so dejansko obstajali« v Sovjetski zvezi, vzhodnoevropskih državah in Jugoslaviji. Meni, da prihodnost mora biti socialistična, vendar naj bi upoštevala Marxovo načelo, da mora socializem omogočiti razvoj vseh človekovih potencialov, česar realni socializem ni omogočal. Lebowitz je sredi prejšnjega desetletja postal svetovalec venezuelskega predsednika Huga Chaveza in sodi med najpomembnejše teoretike bolivarske revolucije.