Razpisna komisija je prijavitelju, društvu DUM, v okviru katerega deluje Projektni prostor, očitala, da smo usmerjeni preveč mednarodno in da delamo s premalo in z vedno istimi slovenskimi avtorji. Očitno je, da ne poznajo delovanja galerijskega sistema. Galerije na mednarodnem trgu namreč delajo z majhnim številom umetnikov, saj je samo tako možno dobro zastopati avtorja. Paradoksalno je, da ministrstvo od nas zahteva, da delamo drugače, hkrati pa govori o tem, da je treba umetnost dati na trg in podpreti slovenske avtorje na mednarodni ravni. Če hočemo na mednarodnem trgu uspeti, moramo upoštevati njegove mehanizme.
Po šestih letih prikazovanja črne sedanjosti in še bolj črne prihodnosti so ljudje utrujeni. Počasi se učijo, da na svoje življenje nimajo posebnega vpliva. Da jim ga veliko bolj kot oni sami določajo gospodarska kriza, brezposelnost, brezobzirni trg kapitala, Nemci, Japonci, Kitajci, tajkuni in še kdo. Tako postajajo vse pasivnejši, saj ugotavljajo, da njihov trud povzroča le izgorelost in nič drugega. Vsi kronično brezposelni in velika večina nesrečno zaposlenih se bo tako naučila naučene nemoči. Tragika tega položaja je v tem, da bodo ljudje ostali nemočni in pasivni tudi, če se okoliščine spremenijo. Ena od posledic naučene nemoči je tudi depresija.
Psihiater prim. Gorazd V. Mrevlje, dr. med., predstojnik Centra za mentalno zdravje pri Psihiatrični kliniki Ljubljana, odločno zavrača prepričanje, vse bolj razširjeno med strokovno in laično javnostjo, da psihiatri zaradi apetitov farmacevtske industrije množično in brezskrbno predpisujejo zdravila proti depresiji vse več ljudem. »Resnica je ravno nasprotna,« pojasnjuje dr. Mrevlje.
Dr. Lovre Božina (1952) je eden največjih hrvaških bančnih strokovnjakov. Je profesor na katedrah za podiplomski študij v Zagrebu, Osijeku, na Reki, v Splitu in Pulju, kjer je zaposlen na Fakulteti za ekonomijo in turizem Univerze Jurja Dobrile. Je seveda pisec več knjig in učbenikov. Še posebej ponosen pa je, da je na profesorsko mesto pred približno 25 leti prišel iz prakse. V začetku osemdesetih let je začel delati v Hrvaški narodni banki, nato je delal v znani Službi družbenega knjigovodstva, SDK, kjer je bil odgovoren za banke. Od tam, pravi, bi lahko kariero nadaljeval v bančništvu, tako kot številni njegovi kolegi. A se je raje kakor za denar odločil za pisanje knjig.
Izjave tedna
»Opankarski žurnalizem.«
Kolumne
Grega Repovž: Vse iluzije
Iluzija je, da se bo preporod gospodarstva začel, ko se bodo banke znebile slabih kreditov, je že pred dobrim letom in pol dejal starosta slovenskega bančništva dr. Ivan Ribnikar.
Janko Lorenci: Salama
Zdravstvo na bolniški postelji
Bernard Nežmah: Vladni turizem
Kaj izvemo iz medijev?
Jurij Gustinčič: Junaki in zločinci hkrati?
Dve plati življenja, junaštvo in okrutnost, smo postavili drugo ob drugo, ne sicer ravno v harmoniji, vendar v nekakšnem sožitju, ki ga zgodovina sprejema
Dr. Bogomir Kovač: 1, 2, 3
EU je legalizirana tiranija in za to ugotovitev ne potrebujete Hobbesa, zadostuje Popper. Trojka žal ni deviacija, temveč bistvo sedanje evropske demokracije.
Vlado Miheljak: Joe, tudi to je Slovenija
(črno-beli film v holivudskih barvah)
N'toko: Uravnilovka 2.0
Vse to je super in fajn. Razen kadar ni.
Komentar
Se Aleksis Cipras šali?
Aleksis Cipras kandidira za predsednika evropske komisije? Se šali ali misli resno?
Komentar
»Tesnobnost« časa?
Jedro problema razprave o Pučnikovem govoru leta 1990 je v tem, da so njegovi predsodki aktualni še danes.
Kultura
Portret
Urša Vidic, vizualna umetnica
... ki je svoj raznovrstni opus tokrat dopolnila z ledeno Antarktiko