Mladina 10/2016

Igor Štiks

Igor Štiks se je leta 1992 iz rodnega Sarajeva preselil v Zagreb, tam je študiral primerjalno književnost in filozofijo in se uveljavil kot literarni kritik. Magistrski študij je opravil v Parizu in nato doktoriral na Univerzi v Chicagu. Po vrnitvi v Evropo se je zaposlil kot raziskovalec na Univerzi v Edinburgu, kjer dela še danes. Napisal je dva romana, Dvorec v Romanji in Elijev stol, oba sta bila na Hrvaškem nagrajena in prevedena v nekatere evropske jezike.
Lani je pri založbi Bloomsbury izšla njegova knjiga Nations and Citizens in Yugoslavia and the Post-Yugoslav States (prevod knjige pod naslovom Državljanin, građanin, stranac, neprijatelj je izdala zagrebška Fraktura), ki je plod desetletnega proučevanja tematike državljanstva na ozemlju nekdanje Jugoslavije v zadnjih sto letih.
Štiks je danes eden najbolj znanih hrvaških filozofov, znan je tudi kot aktivist in soorganizator (skupaj s hrvaškim filozofom Srećkom Horvatom) zagrebškega festivala Subversive, ki je doslej gostil največja imena svetovne levice.
Z njim smo se pogovarjali o izkušnji begunca, o pogledih na razpad Jugoslavije, o fenomenu Sarajlij, kakor pravijo Sarajevčanom s posebno mentaliteto, ki ni obremenjena z nacionalno in versko pripadnostjo, o vse bolj fašistoidni (vzhodni) Evropi, o oligarhični (ne)demokraciji in potrebnih premislekih levice v Evropi in svetu.

Krystian Lupa

V preteklih tednih je bil v Ljubljani na obisku v Slovenskem mladinskem gledališču eden najprepoznavnješih poljskih gledaliških režiserjev, 73-letni Krystian Lupa, ki se je proslavil predvsem z delom v krakovskem Starem teatru. Lupa je človek, ki se je v življenju ukvarjal tako rekoč z vsem – od fizike do grafičnega oblikovanja, leta je bil strasten jungovec in velik ljubitelj avstrijskega literata Thomasa Bernharda. Kot vsak pošten bernhardovec prezira svojo državo in fašistoidne mehanizme, ki jo poganjajo, in čeprav je bil vedno družbeno kritičen, na stara leta ugotavlja, da se je družbenopolitični položaj tako zaostril, da se je treba o tem izrekati tudi javno.