Zeleno za levo
Slovenija, dežela davkoplačelcev
Učenje na napakah
Akademska aristokracija
Od mrtvaka do junaka
»Beseda evforija je pretirana«
»A mi lahko zrihtaš kakega begunca?«
Prostor vmes
Trumpov šok
Spomenik neoliberalizmu?
Luksuzno taborjenje
Urbano čebelarjenje
Predigra za volitve
Pirkovič ni dovolj
Arhiv kot samopostrežna
Jelinčičevi volilni neuspehi vendarle prinašajo (javna) sredstva
UTD med poslanci
Bolje dvakrat kot nikoli?
Človekove pravice na Kickstarterju
Vladna propaganda
23. 6. 2017 | Mladina 25 | Politika#MLADINA_PLACLJIVO#
Andrej Rozman Roza, predsedniški kandidat
Minulo sredo je kandidaturo za predsednika Slovenije, volitve bodo letos novembra, napovedal književnik, prevajalec in gledališčnik Andrej Rozman Roza. Mojster pisne in žive besede, prejemnik najpomembnejših nagrad za književnost, pravi, da se je v boj za predsedniški stolček vključil, da bi vrnil funkcijo najvišjega državnika tistemu, ki mu pripada: ljudstvu. Če so se politične stranke oddaljile od ljudi in v resnici ne zastopajo interesov večine, bi se moral po Rozmanu vsaj predsednik jasno postaviti na stran ljudi in spregovoriti o njihovih resničnih težavah, strahovih in upanjih. Za zgled ustrezne predsedniške drže ponuja v premislek ravnanje pokojnega predsednika Janeza Drnovška, ki je leta 2006 domačine Ambrusa, ki so tik pred božičem zahtevali izselitev Romov, retorično vprašal: »A ste vi ljudje? Ali kaj ste?« Po Rozmanu se je Drnovšek »iz politika spet prelevil v človeka. S svojo spremembo je na novo opredelil predsedniško funkcijo in nakazal, kako bi moral ravnati predsednik,« zlasti takrat, ko so ogroženi pripadniki najranljivejših družbenih skupin.
Kolumne
Janko Lorenci: Brez dela, brez vpliva
Kam nas pelje tehnološki razvoj z današnjo miselnostjo »elit«
Bernard Nežmah: Ustvarjanje prijaznega hrupa
Gospodarski napredek za ceno mizernih plač, zdravja in okolja
Vlado Miheljak: Ab Ovo
(aporije verolomne države)
Grega Repovž: Velika sramota
Od uvedbe enotnega plačnega sistema v slovenskem javnem sektorju je preteklo že skoraj deset let. Leta 2008 je tik pred volitvami – z vsaj blago računico, da bo to vplivalo na izid volitev –...
Dr. Bogomir Kovač: V tragediji skupnega
Trg dela in plačna politika sta že deset let problem, ki ga očitno ne zmore rešiti nobena vlada
Heni Erceg: Koncesija za življenje
Za želje lokalnega prebivalstva se ne meni nihče, treba je ustreči spornim posameznikom, povezanim z vladajočo stranko.
Kultura
Ulica
» Jo imate? «
Hudo
Pisoar z ekranom
TV komentar
Čas kislih nasmehov
Zavest, KID Kibla, Maribor
Caffeine Hours, galerija Zelenica, Ljubljana
Zgodovina umetnika, zajeta v podobo
Sanjava noir romantika
Gospa geste in akcije
S festivala na festival
Ocenjujemo
Konzum
Fotogalerija
Pisma bralcev
Iz tržaškega Primorskega dnevnika: O Cosoliju in dokumentih z oznako »nepreverjeno«
Ekonomija: Učna ura Kemisa














































