Gledališkega režiserja Jerneja Lorencija (1973) je v prvem obdobju ustvarjanja zanimal predvsem svet antike, ritualnega, arhetipskega in mitopoetskega, leta 2009 pa je z režijo Oresteje v ljubljanski Drami vstopil v novo obdobje. V novi režiserski viziji je razprl svoje gledališče, se začel odpirati občinstvu in ustvarjati predstave v sodelovanju z igralci. To ni bila le posledica njegove zavestne odločitve o prehodu iz metafizike v fiziko, temveč tudi spoznanja, da je treba vsakemu igralcu v predstavi omogočiti izražanje. Lorenci namreč v igralcih ne vidi le »orodja« za oblikovanje svoje vizije predstave, temveč poskuša ustvariti kolektiv, v katerem bi bil vsak igralec zastopan kot človek. Tudi zato so igralci v njegovih predstavah, kar je vidno v Iliadi, Bibliji, prvem poskusu, in Snu kresne noči, individualizirane osebnosti in ne le ustvarjalci likov, zasnovani na podlagi vizije avtorja teksta ali režiserja.
Leto 2017 je leto Maruše Majer. Za vlogo v Lorencijevi predstavi Stenica je prejela Borštnikovo nagrado. Septembra je na Festivalu slovenskega filma dobila vesno za vlogo Mare v filmu Ivan režiserja Janeza Burgerja. Že februarja pa je za to vlogo na Berlinalu, enem najpomembnejših filmskih festivalov na svetu, prejela nagrado shooting star (vzhajajoča zvezda), ki jo vsako leto podelijo desetim izjemnim mladim evropskim igralcem.
Karel Gržan (1958) je duhovnik in doktor literarnih ved. Širši javnosti je postal znan leta 1997, ko je na Razborju pod Lisco ustanovil don Pierinovo komuno za dekleta. Ljudje ga poznajo po številnih literarnih delih, ljudskih igrah in tudi arheološkem delu, nedavno pa je zaslovel s političnoekonomskimi besedili s pomenljivimi naslovi, kot so Vstanimo v suženjstvo zakleti ali 95 tez, pribitih na vrata svetišča neoliberalnega kapitalizma za osvoboditev od zajedavskega hrematizma. To besedilo je napisal letos, ob 500. obletnici reformacije. Biva na samotni domačiji nad Lučami skupaj s kobilo Kapro. Tja se je pred leti umaknil po možganski kapi.
Izjave tedna
»Spraševal sem se po skrivnosti tega, da mi je tako teknila, potem pa mi je gospa Angelca zaupala, da je notri malček alkohola.«
Kolumne
Janko Lorenci: Volitve 2018
Kdo nam bo vladal?
Bernard Nežmah: Serijski zmagovalci
O učinkih dopinga
Vlado Miheljak: Lahko bi bilo še slabše
Drugi mandat hiperaktivnega državljana
Grega Repovž: Hvala, Adnan
Richard Wagner je iz opere naredil veliko umetnost, jo osmislil. Tako danes ocenjuje pomen Wagnerja v zgodovini glasbe sodobna muzikološka stroka. A hkrati je bil Wagner odkrit antisemit, kar je...
Dr. Bogomir Kovač: Za boljšo kakovost življenja
Ne šteje več sistem, temveč ljudje, namesto materialnega bogastva govorimo o neenakosti, sreči, zadovoljstvu, demografskem in ekološkem preživetju
N'toko: Ekonomija ogorčenja
Zgodovina nam vedno znova postreže z istim vzorcem – ne zmagujejo tisti, ki za kratek čas zbudijo moralni čut gledalcev, ampak tisti, ki zgradijo lastno moč
Komentar
Neoliberalizem na steroidih, levica pa na kiviju in mangu
Zakaj upam, da se slovenska nova levica ne bo spremenila v nekakšno liberalno/new age komodificirano zgodbico
Komentar
Bi umrli za domovino?
Sedemindvajset let ni bilo dolgočasnih. V prvem desetletju je razumno gospodarsko politiko zagotavljala Banka Slovenije. A neumnosti, ki vplivajo tudi na današnji čas, ni manjkalo.
Kultura
Planet Globokar
Fenomen Eda Sheerana
Cankar v oblačkih
Vsaka (dobra) poteza šteje
Strip o tišini
Proti rasizmu in zatohlosti
Pregled leta: Slovenija ima talent
Pregled leta: Filmi 2017
Pregled leta: Plošče 2017
Pregled leta: TV-serije 2017
Pregled leta: Knjige 2017
Pregled leta: Čarodej Tomaž Lavrič
Portret
Voranc Boh, igralec
… ki kot kralj Matevžek otroke poziva k aktivnemu državljanstvu
Ulica
» Oddrsajmo v 2018 «
Hudo
Šluk iz palice
Desni smuk po nacionalki
Vse je OK!, Galerija Kresija, Ljubljana
Humanost in prostor, Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Ljubljana